1. Prve analize vodnega vira iz Savinjske statistične regije : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeTina Kodrin, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je prikazana prva analiza vodnega izvira z območja Savinjske statistične regije, ki že več let preskrbuje manjše število gospodinjstev s pitno vodo. V vseh teh letih še ni bilo izvedenih ustreznih analiz, s katerimi bi potrdili ustreznost vode in primernost le te za uživanje.
Cilj diplomskega dela je izvesti prvo analizo omenjenega vodnega izvira in določiti kakovost vode z uporabo fizikalno-kemijskih analiz in mikrobiološke analize. Fizikalno-kemijske analize smo izvedli v treh različnih časovnih obdobjih. Določili smo vsebnost splošnih parametrov v vodi, vsebnost kovin in trdoto vode. V sodelovanju z Nacionalnim laboratorijem za okolje in hrano Novo mesto smo določili mikrobiološko kakovost vode. Končni cilj predstavlja določitev indeksa kakovosti vode (WQI).
Rezultati kažejo na zelo dobro kakovost vode. Vsebnost težkih kovin je večinoma blizu ali pod mejo določljivosti, kakor tudi rezultati vsebnosti pesticidov. Dobljeni rezultati mikrobiološke analize so ustrezni. WQI je pokazal zelo visoko kakovost pitne vode.
Ključne besede: Pitna voda, prvi monitoring, pesticidi, mikrobiološke analize, indeks kakovosti vode
Objavljeno v DKUM: 11.07.2024; Ogledov: 134; Prenosov: 65
 Celotno besedilo (4,68 MB) |
2. Posledice živinoreje za okolje : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloFranci Žiga Štepec, 2019, diplomsko delo Opis: V tem diplomskem delu bomo govorili o temi, o kateri ne slišimo prav pogosto. Govorili bomo o posledicah živinoreje za okolje. Globalno segrevanje se je začelo z razvojem industrializacije in še danes mnogi verjamejo, da je uporaba fosilnih goriv ključna za onesnaževanje okolja. Malokdo se zaveda negativnih posledic s strani živinoreje, zato smo se odločili to temo podrobneje raziskati in analizirati kolikšen je dejanski negativni učinek živinoreje na okolje. Tekom raziskovanja smo poskušali poiskati glavne vzroke in posledice, ki nastanejo v procesu pridelave krme za živali, ki so namenjene za človeško prehrano, vzreje teh živali in samega uživanja mesa in mlečnih izdelkov. Poseben poudarek smo namenili onesnaževanju zraka, porabi in onesnaževanju voda, krčenju deževnih gozdov in pesticidom, ki so uporabljeni v procesu kmetovanja. V diplomskem delu smo uporabili tri metode raziskovanja. Deskriptivno oziroma opisno metodo smo uporabili za opisovanje problema živinoreje, kot največjega onesnaževalca našega planeta. S to metodo smo pridobivali informacije in odgovore na vprašanja, ki smo si jih postavili za diplomsko nalogo. Metodo raziskovanja smo uporabili kot intervju. Pri naravovarstveni organizaciji smo poskušal izvedeti zakaj se kljub vsem predstavitvam glede onesnaževanja okolja, člani teh organizacij premalo posvečajo problemu živinoreje in kakšen je njihov vidik na temu področju. Analizo sekundarnih virov smo uporabili zaradi teoretične narave diplomske naloge. Ti slonijo na že pridobljenih informacijah iz primarnih virov. Tako smo lahko dostopali do različnih statističnih podatkov in ostalih podatkov iz člankov ter drugih virov za raziskovanje te teme. Da bi ohranili naše okolje čisto, ne bo dovolj, da upoštevamo samo navodila s strani naravovarstvenih organizacij. Za dosego tega cilja bomo morali popolnoma spremeniti prehranjevalne navade, ki jih poznamo danes.
Ključne besede: diplomske naloge, živinoreja, onesnaževanje, kmetijstvo, poraba vode, krčenje deževnih gozdov, pesticidi
Objavljeno v DKUM: 19.03.2020; Ogledov: 1693; Prenosov: 179
Celotno besedilo (1,25 MB) |
3. Testiranje delovanja naprave za čiščenje vode, sproščene pri pranju škropilniceAnja Jelen, 2019, diplomsko delo Opis: V letih 2017, 2018 in 2019 smo testirali delovanje naprave, ki je bila zgrajena na živinorejski kmetiji kot del programa vodenega s strani podjetja BASF. Obrat za čiščenje kontaminirane vode spada med hibridne sisteme Biobed–Biofilter. Fitofarmacevtska sredstva (FFS) onesnažujejo vodo, ki odteka med pranjem razpršilca/škropilnice. Ta voda se zbira v rezervoarju in se skozi vso leto pretaka skozi posode, v katerih je mešanica zemlje, šote in slame. V mešanici poteka mikrobna razgradnja aktivnih snovi (AS), kjer voda izhlapi iz površine zmesi. Analizirali smo dinamiko dekompozicije 50 AS, prostornino tedenskega izhlapevanja vode in opravili izračune kapacitete naprave glede na število ciklov pranja razpršilcev, ki jih je možno izvesti letno. Razčlenitev AS je bila dokaj počasna, saj je bila pri večini AS ugotovljena stopnja razpadanja med 50 in 70% na leto. Predstavljeni so šibki in močni tehnični vidiki naprave.
Ključne besede: čistilna naprava, pesticidi, škropilnice, pranje
Objavljeno v DKUM: 18.10.2019; Ogledov: 1227; Prenosov: 56
Celotno besedilo (2,23 MB) |
4. Analiza vzrokov za masovni pomor čebel v Sloveniji : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeMonika Pucko, 2018, diplomsko delo Opis: Od opraševanja je odvisna ena tretjina svetovne pridelave hrane. Posledično so opraševalci rastlin izredno pomembni za oskrbo ljudi s hrano ter biotsko raznovrstnost in imajo pomembno funkcijo za kmetijsko predelavo. Poznamo mnogo vrst opraševalcev, med njimi najpomembnejša je čebela. Zadnja desetletja se na svetovni ravni soočamo s problemom upadanja števila opraševalcev. Vzroki za upad se začnejo pri intenzivnem kmetijstvu, kjer se pri pridelavi monokultur v veliki meri uporabljajo pesticidi. Poleg tega se zaradi degradacije okolja, kot so na primer košnja okolice, spreminjanje naravnih habitatov in razdelitev zemljišč, čebelam življenjski prostor intenzivno zmanjšuje. Krči se biotska pestrost, ki je pomemben vir paše čebelam ter drugim živalim. Izgubo čebel tudi v Sloveniji čutimo že od leta 2008, ko so se pomori začeli. Vzroki največjemu pomoru leta 2011 ter pomorom, ki so sledili v naslednjih letih, so bila fitofarmacevtska sredstva (FFS) ter nenormalno vreme. Največji masovni pomor se je zgodil na območju Pomurja leta 2011, ko je poginilo 2600 čebeljih družin. Čebelo prav tako ogrožajo različne bolezni, kot so gniloba, nosemavost, paraziti ter varoja (varroa). Soočamo se tudi s problemom črnega trga, na katerem nekateri kmetje še vedno kupujejo pesticidne pripravke. Zaradi visokih domačih cen določeni slovenski čebelarji zdravilna sredstva za zdravljenje teh bolezni , kupujejo v sosednjih državah. K ohranitvi čebele in prepovedi pesticidnih pripravkov so pripomogli različni že sprejeti ukrepi, ki kažejo relativno dobre rezultate. Veliko pripravkov so sicer umaknili z trga, vendar so bili ti po kratkem času spet dostopni. Za zmanjšanje upadanja števila čebel je treba stalno ozaveščati ljudi o tem perečem problemu, občutno zmanjšati uporabo pesticidov in upoštevati navodila pri njihovi uporabi. Čebele so v največji meri odvisne od nas samih ter čebelarjev in jih je treba v čim večji meri zaščititi ter ohraniti.
Ključne besede: diplomske naloge, pomor čebel, pesticidi, fitofarmacevtska sredstva (FFS), Slovenija
Objavljeno v DKUM: 12.10.2018; Ogledov: 1716; Prenosov: 225
Celotno besedilo (1,40 MB) |
5. Problematika nepravilne uporabe in zlorabe pesticidov v Republiki Sloveniji : diplomsko delo univerzitetnega študijaPetra Vodovnik, 2016, diplomsko delo Opis: Fitofarmacevtskim sredstvom ter biocidom, znanim pod skupnim imenom pesticidi, smo izpostavljeni sleherni dan. Njihova uporaba je izredno široka, zato se na tem področju srečujemo tako z nepravilnostmi pri sami uporabi kot tudi zlorabami. Uporabljamo jih v kmetijstvu, industriji, gospodinjstvu, higieni ter zdravstvu. V Republiki Sloveniji smo po podatkih statističnega urada v letu 2014 prodali 1009,9 ton pesticidov, od tega je bila poraba za kmetijske namene skoraj 676,2 ton. Zaradi masovne porabe veljajo za enega izmed večjih onesnaževalcev okolja prav tako pa vplivajo tudi na naše zdravje. Njihovo registracijo in načine varne uporabe določajo številni zakoni ter predpisi, ki so skladni z Ustavo Republike Slovenije ter pravno ureditvijo Evropske Unije. Ker je primarna naloga pesticidov uničenje škodljivih organizmov ali zaščita pred njimi, vsebujejo le-ti snovi, ki negativno vplivajo na ciljne organizme. Žal pa prav tako puščajo negativne učinke v okolje in pri ljudeh ter so kot taki povzročitelj ekološke kriminalitete katere posledice so lahko velikih razsežnosti, žrtev pa je mnogo.
Z diplomsko nalogo smo identificirali ter opisali kje lahko in prihaja do nepravilnosti ter zlorab pri uporabi pesticidov v Republiki Sloveniji. Opravili smo pregled veljavnih predpisov in obenem opozorili na problematiko trgovine z nedovoljenimi ter ponarejenimi pesticidi. Ugotovili smo, da do nepravilnosti prihaja tako pri prometu s pesticidi, pri pakiranju, označevanju, skladiščenju kot pri sami uporabi le-teh. Posledice kršitev predpisov ter sama uporaba pesticidov se kaže v kontaminiranosti okolja s pesticidi in njihovimi ostanki ter na zdravju ljudi.
Menimo, da bi bilo potrebno posvetiti dodatno pozornosti cilju zmanjšanja uporabe fitofarmacevtskih sredstev ter biocidov tako znotraj države kot globalno ter preprečiti trgovino z nedovoljenimi in ponarejenimi pesticidi. Prav tako bi še povečali inšpekcijski nadzor nad vsebnostjo pesticidov v hrani ter nad nepravilno uporabo in zlorabo pesticidov. Predlagali bi tudi študije vpliva več pesticidov skupaj na zdravje ljudi.
Ključne besede: pesticidi, uporaba, nepravilna uporaba, posledice, ekološka kriminaliteta, preprečevanje, varstvo okolja, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 08.12.2016; Ogledov: 2605; Prenosov: 306
Celotno besedilo (1,03 MB) |
6. DOLOČANJE OSTANKOV PESTICIDOV V RIBAH IN ŠKOLJKAH S PLINKO KROMATOGRAFIJO IN MASNO SPEKTROMETRIJOIvana Hohnjec, 2016, magistrsko delo Opis: Namen magistrske naloge je določitev ostankov izbranih pesticidov v ribah in školjkah.
Pesticidi se uporabljajo za uničenje ali preprečevanje delovanja različnih skupin organizmov. Vodno okolje je ogroženo zaradi kemičnega onesnaženja površinskih voda. Povzroča akutno in kronično toksičnost vodnih organizmov. Akumulacija onesnaževal v določenih ekosistemih, ogroža zdravje ljudi. Kemično onesnaženje vpliva tudi na izgubo biotske večvrstnosti in habitatov [1].
Glede na strupenost fitofarmacevtskih sredstev, je potreben razvoj analiznih postopkov za določevanje vsebnosti ostankov različnih pesticidov v hrani in okolju. Zaradi velikega pritiska javnosti obstajajo strogi predpisi upravnih in zakonodajnih organov [2].
Številni pesticidi so sintetizirani in testirani, glede na njihovo biološko učinkovitost. Uporaba pesticidov/biocidov velikokrat povzroča zmanjšanje biološke raznovrstnosti, kar direktno vpliva na živalske in rastlinske vrste in na mikrofloro [2].
Ostanke izbranih pesticidov v ribah in školjkah smo določili s pomočjo plinske kromatografije in masne spektometrije (GC/MS). Pesticidi, ki smo jih določali so aklonifen, bifenoks, cibutrin (Irgarol 1051), cipermetrin, diklorfos, dikofol, kvinoksifen in terbutrin. Kromatogrami so bili posneti z metodo izbranih ionov (SIM – selected ion monitoring). Uporabili smo interne standarde alfa-HCH-D6 in fenantren-D10.
Ključne besede: pesticidi, ribe, školjke, plinska kromatografija in masna spektrometrija
Objavljeno v DKUM: 06.04.2016; Ogledov: 2378; Prenosov: 0 |
7. Razgradnja pesticidov z naprednimi oksidacijskimi postopkiInes Tement, 2015, diplomsko delo Opis: V okviru problematike razgradnje pesticidov, ki se skladiščijo v prsti in vodah, smo v diplomski nalogi na osnovi eksperimentov ugotavljali razgradnjo predhodno izbranega pesticida, ki ga lahko detektiramo v UV/VIS področju. Razpad le-tega oziroma razgradnjo smo spremljali s pomočjo naprednega oksidacijskega postopka, ob prisotnosti ultravijolične svetlobe. Spremljali smo razgradnjo herbicida piklorama, ki se uporablja za zatiranje ali uničevanje širokolistnih plevelov, dreves in grmovja. Eksperimente smo izvajali v reaktorju ob prisotnosti ultravijolične (UV) žarnice pri različnih eksperimentalnih pogojih, spremljali smo: koncentracijo piklorama v raztopini, moč UV-žarnice in koncentracijo vodikovega peroksida. Učinkovitost razgradnje piklorama smo spremljali z UV/VIS spektroskopijo in s plinsko kromatografijo podprto z masno spektrometrijo. Na podlagi dobljenih rezultatov analiznih metod lahko zaključimo, da smo s pomočjo šaržnega reaktorja z vgrajeno UV-žarnico ob prisotnosti vodikovega peroksida, kakor tudi brez vodikovega peroksida, uspeli razgraditi raztopino piklorama. Strupenost piklorama, tj. pred in po obdelavi, smo testirali z akutnim testom strupenosti z bakterijami Vibrio fischeri in vodnimi bolhami Daphnia magna. Glede na izvedena testa se toksičnost raztopine piklorama po obdelavi bistveno ne poveča.
Ključne besede: pikloram, pesticidi, herbicidi, napredni oksidacijski postopki, postopek H_2 O_2/UV.
Objavljeno v DKUM: 27.10.2015; Ogledov: 2214; Prenosov: 218
Celotno besedilo (1,95 MB) |
8. |
9. |
10. Analitika nevarnih snovi v okolju : zapiski predavanjErnest Vončina, 2013, drugo učno gradivo Ključne besede: analizna kemija, dioksini, furani, poliklorirani dibenzo-p-dioksini, poliklorirani bifenili, organske kositrove spojine, pesticidi, nonilfenoli, N-nitrozo-dibenzilamin, N, N-dibenzilamin, organske spojine, pitna voda
Objavljeno v DKUM: 17.05.2013; Ogledov: 2298; Prenosov: 154
 Povezava na celotno besedilo |
