1. Spremljanje razvoja fine motorike otrok v starosti od 3 do 6 let : diplomsko deloLucija Čander, 2024, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega dela je bil predstaviti in spremljati razvoj fine motorike otrok starih tri do šest let in preveriti, ali kinetični pesek vpliva na razvoj fine motorike. V teoretičnem delu je predstavljen gibalni razvoj otrok, pojasnjena groba in fina motorika ter uporaba kinetičnega peska v vrtcu. V empiričnem delu pa so predstavljeni rezultati štirimesečne raziskave, v katero je bil vključen neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije 49 otrok starih od 38 do 70 mesecev, iz treh enot vrtca pri OŠ Videm. Uporabljena je bila kvantitativna tehnika zbiranja podatkov z merskim instrumentom treh nalog testa MOT 4-6 (točkovanje/tapkanje, ujem palice in zbiranje vžigalic) ter testom sestavljanja votlih kock. Za obdelavo podatkov so bili uporabljeni t-test za odvisne vzorce, t-test za neodvisne vzorce in Pearsonov koeficient korelacije. Na osnovi obdelanih podatkov je bilo ugotovljeno, da kinetični pesek pozitivno vpliva na razvoj fine motorike, saj so otroci eksperimentalne skupine na finalnem testiranju dosegli boljše rezultate kot otroci kontrolne skupine, razlika je statistično značilna (p < 0,05). Pri eksperimentalni skupini je med rezultati testov na inicialnem in na finalnem testiranju nastala visoka/močna pozitivna povezanost (r = 0,701), povezanost je statistično značilna (p < 0,001). Keywords: predšolski otroci, gibalni razvoj, fina motorika, kinetični pesek, MOT 4-6. Published in DKUM: 12.12.2024; Views: 0; Downloads: 211
Full text (2,09 MB) |
2. Študija adsorpcije amonijevih ionov na zeoliteVeronika Furlan, 2015, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo prikazuje študijo adsorpcije amonijevih ionov iz modelnih raztopin in vzorcev pitne vode iz Mariborskega vodovoda na tri različne adsorbente: zeolit klinoptilolit z granulami velikosti od 1 mm do 2 mm, zeolit klinoptilolit velikosti granul od 2 mm do 4 mm iz regije Krapina na Hrvaškem in zeleni pesek. Da bi ugotovili učinkovitost preučevanih adsorbentov, smo spreminjali njihovo maso od 0,25 g do 1 g, vpliv motečih ionov v vzorcih pitne vode na adsorpcijo amonijevih ionov pa preverjali s spreminjanjem začetne koncentracije amonijevih ionov pri 25 °C. Optimalna vrednost pH za adsorpcijo amonijevih ionov na preučevane adsorbente je 8, kar smo dosegli brez dodatka kisline ali baze. Preučili smo tudi zmožnost regeneracije najučinkovitejšega adsorbenta.
Ugotovili smo, da se adsorpcija amonijevih ionov na zeolit klinoptilolit z večanjem velikosti granul znižuje. Rezultati eksperimentalnega dela kažejo, da ima prisotnost drugih ionov v vzorcih pitne vode največji vpliv na učinkovitost ionske izmenjave pri zelenem pesku, v manjši meri pa vpliva na adsorpcijo amonijevih ionov na naravni zeolit klinoptilolit. Iz rezultatov je razvidno, da ima z NaCl regenerirani zeolit klinoptilolit (1 mm – 2 mm) višjo izmenjevalno kapaciteto kot pred regeneracijo. Po drugi regeneraciji smo v 120 minutah z 1 g klinoptilolita (1 mm – 2 mm) odstranili 100 % amonijevih ionov. Ravnotežne eksperimentalne podatke za zeleni pesek smo analizirali z uporabo Freundlichove in Langmuirjeve linearne adsorpcijske izoterme in ugotovili, da se bolje prilegajo Langmuirjevi izotermi. Dobljeni rezultati potrjujejo, da vsi trije preučevani adsorbenti predstavljajo potencialno alternativo za odstranjevanje amonijevih ionov v nizkih koncentracijah iz pitne vode. Keywords: adsorpcija, adsorpcijske izoterme, ionska izmenjava, amonijevi ioni, naravni zeoliti, zeleni pesek, čiščenje vode Published in DKUM: 30.10.2015; Views: 1974; Downloads: 242
Full text (1,30 MB) |
3. Struktura in mikrostruktura jeklenih peskov, narejenih v Abrasivu MutaRebeka Rudolf, Alojz Križman, Tonica Bončina, 1999, professional article Abstract: V Sloveniji je podjetje Abrasiv Muta edini proizvajalec jeklenih peskov. Njihovi konkurenti so svetovne multinacionalke, eden izmed njih je tudi Whelebrator Alleward France. V članku podajamo primerjavo mikrostruktur vzorcev jeklenih peskov Abraziva Mute z vzorci tega konkurenčnega podjetja. Poameriškem standardu SAE J827 smo pripravili in analizirali vzorce peskov ter ocenili napake na prerezih delcev. Raziskave so obsegale makroskopski in mikroskopski pregled vzorcev. Naredili smo tudi meritve trdot, preskuse obrabne obstojnosti in sejalno analizo teh peskov. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da so peski podjetja Abraziv Muta in francoskega podjetja primerljivi glede kvalitete in mikrostrukturnih značilnosti, medtem ko imajo peski romunskega podjeja veliko slabše lastnosti. Keywords: jekleni pesek, mikrostruktura, napake Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 2085; Downloads: 59
Link to full text |
4. MERILNA NEGOTOVOST TRDOTE JEKLENEGA GRANULATAJanja Urh, 2014, undergraduate thesis Abstract: Preučevali smo merilno negotovost trdote jeklenega granulata AMS 230 H in AMS 230 R. Poglavitna razlika med omenjenima granulatoma je vrednost trdote. Jekleni pesek AMS 230 H je v primerjavi z AMS 230 R trši. Merjenje trdote smo izvedli na dveh različnih aparaturah. Ena od aparatur je ročno vodena, medtem ko je upravljanje z drugo skoraj v celoti avtomatizirano. Poskuse smo opravili z Vickersovo metodo, z obremenitvijo s silo 9,807 N. Z analizo rezultatov smo ugotovili, da je merilna negotovost jeklenega granulata AMS 230 R manjša, v primerjavi z merilno negotovostjo granulata AMS 230 H. Na podlagi vseh meritev smo odkrili, da sta obe aparaturi zelo natančni, saj je njuna merilna negotovost primerljiva. Keywords: jeklo, jekleni pesek, toplotna obdelava jekla, trdota, trdota po Vickersu, merilna negotovost Published in DKUM: 28.03.2014; Views: 2804; Downloads: 232
Full text (5,43 MB) |
5. Gradnja lijakov ličinke volkca Euroleon nostras (Neuroptera: Myrmeleontidae) v pesku različnih granulacijMarina Orlačnik, 2009, undergraduate thesis Abstract: Raziskovali smo gradnjo lijakov ličinke volkca Euroleon nostras (Neuroptera: Myrmeleontidae) v pesku različnih granulacij. Volkce smo namestili v štiri podlage: peske z velikostjo delcev 60—110 µm, ≤ 540 µm, 1000—1540 µm in 1540—1750 µm. Volkci so bili dejavni predvsem v poznih popoldanskih in večernih urah. V tem času smo gradnjo lijakov snemali z videokamero in hkrati beležili podatke v snemalno knjigo. S pomočjo teh dveh virov smo pridobili podatke o poteku gradnje in trajanju posameznih faz gradnje lijakov v posameznih podlagah. Volkci v najbolj grobi podlagi lijakov niso gradili. Raziskave podpirajo domnevo, da gre pri vedenju volkcev za določeno plastičnost. Keywords: Myrmeleontidae, volkci, Euroleon nostras, granulacija substrata, gradnja lijaka, pesek, vedenje Published in DKUM: 07.01.2010; Views: 3534; Downloads: 374
Full text (4,95 MB) |
6. |