| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 28
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
11.
22. dnevi varstvoslovja, Ljubljana, 9. in 10. junij 2021 : zbornik povzetkov
2021, druge monografije in druga zaključena dela

Opis: Prispevki 22. konference Dnevi varstvoslovja prinašajo strokovni in znanstveni premislek o načinih in virih za zagotavljanje varnosti sodobne družbe. V zborniku so zbrani napovedniki petih okroglih miz in povzetki petinštiridesetih prispevkov, v katerih se avtorji lotevajo tematik policijskega dela v skupnosti, pluralizacije policijske dejavnosti, zasebnega varovanja, varnosti v lokalnih skupnostih, različnih oblik nasilja, preiskovanja kaznivih dejanj, kriminologije, nadzora nad delom policije, kriminalistične in varstvoslovne terminologije, detektivske dejavnosti, izvrševanja kazenskih sankcij, kibernetske varnosti, sodobnih tehnologij pri zagotavljanju varnosti in drugih aktualnih varnostnih izzivov sodobne družbe.
Ključne besede: dnevi varstvoslovja, varstvoslovje, varnost, policijska dejavnost, kriminologija, kriminalistika, informacijska varnost, penologija
Objavljeno v DKUM: 08.06.2021; Ogledov: 1074; Prenosov: 110
URL Povezava na datoteko

12.
Penološka analiza televizijske serije Oz : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Monika Kraškovic, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je s pomočjo metode zbiranja, analize primarnih in sekundarnih virov ter kvalitativne in primerjalne metode obravnavana penološka vsebina v povezavi s televizijsko serijo OZ, iz leta 1997. Opredeljene so teme v povezavi s panoptičnim diapozitivom, socioterapevtsko usmeritvijo – tretmanom, subkulturo in zaporskimi upori. Predstavljeno je, v kolikšni meri, se vsebine iz literature povezujejo s samo vsebino televizijske serije in v kolikšni meri, te odstopajo od nje zaradi same pritegnitve gledalca in ustvarjanja vsebine. Bistvo penološke znanosti je spreminjanje vedenja obsojenca. To se doseže z umestitvijo obsojenca v kontrolirano okolje, tako s strani same uprave zapora, torej formalnih skupin, kot tudi s strani neformalnih skupin oziroma obsojencev samih. Ugotovljeno je bilo, da sama vsebina televizijske serije, ob zaključnih ugotovitvah, prikaže okvirno sliko samega zaporskega sistema, če se v zakup vzame tudi dejstvo, da je bila serija snemana v času, ko medijska cenzura na področju filma ni imela enakega vpliva kot ga ima danes. V prvem delu diplomskega dela je kratko predstavljena penologija kot znanost med tem, ko so v drugem delu predstavljene konkretne penološke vsebine v primejavi s potekom televizijske serije Oz.
Ključne besede: diplomske naloge, zaporski sistemi, tretman, penologija, TV serija, serija Oz, panoptizem, subkultura
Objavljeno v DKUM: 24.05.2021; Ogledov: 957; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (838,99 KB)

13.
21. Dnevi varstvoslovja, Ljubljana, 3. junij 2020 : Zbornik povzetkov
2020, druge monografije in druga zaključena dela

Opis: Prispevki 21. konference Dnevi varstvoslovja prinašajo strokovni in znanstveni premislek o načinih in virih za zagotavljanje varnosti sodobne družbe. V zborniku so zbrani napovedniki štirih okroglih miz in povzetki šestintridesetih prispevkov, v katerih se avtorji lotevajo tematik kibernetske varnosti, pluralizacije policijske dejavnosti, policijskega dela v skupnosti, preprečevanja in prepoznavanja radikalizacije, varnosti v lokalnih skupnostih, različnih oblik nasilja, preiskovanja kaznivih dejanj, kriminologije, temeljnih pravic v policijskih postopkih, nadzora nad delom policije, kriminalistične in varstvoslovne terminologije, detektivske dejavnosti, izvajanja kazenskih sankcij, sodobnih tehnologij pri zagotavljanju varnosti in drugih aktualnih varnostnih izzivov sodobne družbe.
Ključne besede: Dnevi varstvoslovja, varstvoslovje, varnost, varnost v lokalnih skupnostih, kibernetska varnost, policijska dejavnost, kriminologija, kriminalistika, informacijska varnost, penologija, radikalizacija, detektivska dejavnost
Objavljeno v DKUM: 29.05.2020; Ogledov: 1488; Prenosov: 214
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

14.
Zbornik povzetkov : 20. Dnevi varstvoslovja, Dolenjske Toplice, 11. in 12. junij 2019
2019, druge monografije in druga zaključena dela

Opis: Spreminjajoče se politično-varnostno okolje prinaša vedno nove izzive zagotavljanju varnosti sodobne družbe, kar odražajo tudi prispevki 20. konference Dnevi varstvoslovja, ki prinašajo strokovni in znanstve-ni premislek o načinih in virih za zagotavljanje varnosti sodobne družbe. V zborniku so zbrani napovedniki petih okroglih miz in povzetki prispevkov štirinajstih tematskih sekcij o problematiki ponarejenih zdra-vil, policijski dejavnosti v ruralnem okolju, pluralizaciji policijske dejavnosti, različnih oblikah nasilja in njegovih posledicah za žrtve, kaznivih dejanjih, preprečevanju in prepoznavanju radikalizacije, temeljnih pravicah v policijskih postopkih, varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, kriminalistični in varstvo-slovni terminologiji, vprašanjih in izzivih na področju kriminalistike in kriminologije, policijskem mana-gementu ter etiki in integriteti v policiji, informacijski varnosti, varnosti socialnih omrežij, detektivski dejavnosti, izvajanju kazenskih sankcij in alternativnih kaznih, sodobnih tehnologijah pri zagotavljanju varnosti, varstvu osebnih podatkov in drugih aktualnih varnostnih izzivih sodobne družbe.
Ključne besede: Dnevi varstvoslovja, varstvoslovje, varnost, varnost v lokalnih skupnostih, policijska dejavnost, kriminologija, kriminalistika, informacijska varnost, penologija, radikalizacija, detektivska dejavnost, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
Objavljeno v DKUM: 13.12.2019; Ogledov: 1572; Prenosov: 672
.pdf Celotno besedilo (2,49 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

15.
Izvrševanje kazni zapora - med pravicami obsojencev in javnim mnenjem : diplomsko delo univerzitetnega študija
Tea Nagode, 2015, diplomsko delo

Opis: Zapor je ustanova, v kateri so zaprte osebe, ki so bile obsojene zaradi storjenega kaznivega dejanja, s katerim so ogrozile varnost družbe in države. Cilji zaporne kazni so kaznovanje, zastraševanje, resocializacija, onesposobitev storilca ter zaščita družbe in države. Obsojenci imajo na prestajanju kazni določene pravice ter ugodnosti, za katere pa javnost meni, da si jih ne zaslužijo. Ko gredo ''nevarni ljudje'' v zapore, je javnost zadovoljna, saj se tako počuti varneje in meni, da je to najboljša obramba pred kriminaliteto. Družba velikokrat zavode za prestajanje kazni zapora primerja s hoteli. Svobodni si težko predstavljamo, kako je, ko ti odvzamejo pravico do svobode, ko se moraš podrejati določenim pravilom, ko si prisiljen živeti s toliko različnimi ljudmi in še bi lahko naštevali. S tem diplomskim delom skušamo predstaviti pravice obsojencev med prestajanjem zaporne kazni v slovenskih zaporih in ugotoviti mnenje ljudi o izbrani temi. V teoretičnem delu je predstavljenih nekaj splošnih dejstev o zaporih, o življenju obsojencev, njihovih pravicah, o namenu in kritiki zaporne kazni. V raziskovalnem delu diplomske naloge smo ugotavljali seznanjenost javnosti s pravicami in ugodnostmi obsojencev na prestajanju zaporne kazni ter njihovo mnenje o pravicah obsojencev. Rezultati so nas presenetili. Glede na dobljene odgovore smo ugotovili, da javnost meni, da je dobro seznanjena s pravicami in ugodnostmi obsojencev, da jim je naklonjena in ne verjame, da je izločitev in odstranitev obsojenca iz družbe najboljša obramba pred kriminaliteto. Le na dve vprašanji so anketiranci odgovorili v skladu s postavljenimi hipotezami; javnost se počuti varneje, ko gredo nevarni ljudje v zapore, ter meni, da obsojencem na prestajanju kazni zapora ''ni hudega''. Upoštevati pa moramo dejstvo, da bi bili rezultati po vsej verjetnosti drugačni, če bi si izbrali večji vzorec respondentov.
Ključne besede: penologija, kaznovanje, zaporna kazen, zapori, obsojenci, pravice, javno mnenje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 14.09.2015; Ogledov: 1841; Prenosov: 273
.pdf Celotno besedilo (532,25 KB)

16.
Odnos med pazniki in obsojenci : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varstvoslovje
Ana Gabrijelčič, 2012, diplomsko delo

Opis: Pristni odnosi med pazniki in obsojenci so za življenje v zaporu osrednjega pomena. Obsojenci, ki prestajajo kazen, so v zaporu iz različnih razlogov, večina zaradi lažjih kaznivih dejanj, se pa pogosto vedno znova vračajo na poti kriminala in s tem tudi v življenje za zaporniškimi rešetkami. Niso pa redki tudi takšni, ki so obsojeni hujših kaznivih dejanj; tem je zapor njihov drugi dom, saj v njem preživijo tudi več let. V zaporu so obsojenci razporejeni po različnih merilih; najpomembnejša je razvrstitev obsojencev po režimu zaprtega, odprtega, polodprtega in posebej varovanega oddelka ter oddelka s strožjim režimom. Pri tem gre za opazne razločke v ugodnostih in prostosti, ki jih je deležen obsojenec. Kljub temu pa velja, da morajo biti obsojenci obravnavani enako, ne glede na strojeno dejanje, zato je pomembno, da vnašamo v zapor pozitivno naravnane odnose. Zavedati se moramo, da gre za skupino ljudi, ki je že po naravi bolj problematična. Zelo je pomembno, kakšen je prvi vtis, ki ga na zapornike naredijo predvsem pazniki, a tudi drugi zaposleni. Pazniki so v dnevnem stiku z obsojenci. V diplomski nalogi je največ pozornosti namenjene prav obravnavi paznika, saj je paznik eden glavnih akterjev v zaporniškem življenju. Pokazati želim, kakšna so nanje naslovljena pričakovanja, kakšno vlogo imajo v zaporu, katere so še dodatne dejavnosti paznika, s katerimi strokovno pomaga obsojencem, in, kar je najpomembnejše, da ohranjajo odnose z mirnimi prijemi, s pogovori in sposobnostjo, da čim manjkrat zoper obsojenca uporabi silo in prisilo. Prav vrednote paznika in njegove vrline, njegov pozitivni delovni pristop in strokovna usposobljenost omogočajo, da so odnosi sprejemljivi za življenje v zaporu.
Ključne besede: penologija, zapori, pazniki, pravosodni policisti, zaporniki, medosebni odnosi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 09.07.2012; Ogledov: 2852; Prenosov: 550
.pdf Celotno besedilo (796,13 KB)

17.
MODEL PROJEKTA PROSTOČASNIH AKTIVNOSTI V MARIBORSKEM ZAPORU IN DOKTRINA RAZVOJA PENOLOGIJE
Igor Podgorelec, 2012, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge sta na podlagi strokovne literature prikazana zgodovina kaznovanja in razvoj penologije, vede, ki preučuje izvrševanje kazenskih sankcij. Na podlagi raznih raziskav, poročil in lastnih izkušenj sem poskušal prikazati življenje v zaporu, službe, ki tam delujejo in težave, s katerimi se soočajo. V teoretičnem delu sem predstavil tudi projektno učno delo, ki je sicer metodični postopek v šoli, sam pa sem elemente le-tega čim bolj skušal vključiti v svoj projekt prostočasnih aktivnosti v mariborskem zaporu.
Ključne besede: zgodovina kaznovanja, penologija, zapor, tretma, prostočasne aktivnosti, projektno učno delo
Objavljeno v DKUM: 05.07.2012; Ogledov: 2346; Prenosov: 415
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

18.
19.
20.
Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici