| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 30
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
21.
Enačbe in neenačbe v 5. razredu osnovne šole
Matej Letojne, 2017, magistrsko delo

Opis: Enačbe in neenačbe so kot učna snov nekaj posebnega, drugačnega. Dosedanje računanje z znanimi členi in s preprostimi računskimi operacijami v množici naravnih števil zamenjajo neznani členi. Učenci se sicer na malce drugačen način srečujejo z enačbami in tudi z neenačbami že od prvega razreda naprej.Preskok pa se zgodi ravno v 4., še bolj pa v 5. razredu, ko v računih enačb dotlej t. i. »manjkajoči člen« (☐) zamenja neznanka (x). Spoznali smo, da matematika ni le računanje na pamet in da se z napredovanjem v višje razrede osnovne šole tudi matematične naloge – njihova zahtevnost in pristop do reševanja teh nalog, spreminjajo in stopnjujejo.
Ključne besede: Enačba je matematični zapis, kjer sta izenačena dva izraza. Izraza med seboj ločuje enačaj. Izrazu levo od enačaja pravimo leva stran enačbe, izrazu desno od enačaja pa desna stran enačbe. Neenačba je matematični zapis, pri katerem ugotavljamo velikostni odnos med dvema izrazoma, ki ju ločuje neenačaj. Rešitve neenačbe so vsa števila, ki jih lahko izberemo za neznanko in se neenakost leve in desne strani neenačbe ohrani. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki je potekala kot pedagoški eksperiment. . Raziskava je vključevala eksperimentalno skupino in kontrolno skupino, pri čemer je v eksperimentalni skupini poučevanje matematike potekalo preko uporabe i-učbenika Enačbe in neenačbe, pedagoški eksperiment, i-učbenik.
Objavljeno: 03.04.2017; Ogledov: 2810; Prenosov: 276
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

22.
Vpliv načrtovane, redno izvajane in vodene gibalne dejavnosti na razvoj gibalnih sposobnosti predšolskih otrok
Jasmina Nina Pungartnik, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga z naslovom Vpliv načrtovane, redno izvajane in vodene gibalne dejavnosti na razvoj gibalnih sposobnosti predšolskih otrok je razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu, ki zajema več tesno povezanih poglavij o gibanju v predšolskem obdobju, smo želeli osvetliti in povzeti teoretična spoznanja o obravnavani temi ter izpostaviti gibalni razvoj in gibalne sposobnosti predšolskih otrok. Teoretični del naloge se zaključi z izpostavitvijo izbranih do sedaj opravljenih raziskav in njihovih ugotovitev, ki se navezujejo na vsebino naše diplomske naloge. V empiričnem delu smo predstavili namen raziskave, cilje, potek pedagoškega eksperimenta ter rezultate testiranj otrok s pomočjo dvanajstih motoričnih testov, ki so pokazali stanje gibalnih sposobnosti otrok eksperimentalne in kontrolne skupine. Glavni namen diplomske naloge je bil raziskati vpliv načrtovane, redno izvajane in vodene gibalne dejavnosti na razvoj gibalnih sposobnosti otrok. Zanimalo nas je, ali skozi daljše časovno obdobje načrtovana, redno izvajana in vodena gibalna dejavnost v primerjavi z ustaljenim načinom dela pripomore k uspešnejšemu razvoju gibalnih sposobnosti otrok. V kvantitativni raziskavi je sodelovalo 28 otrok, starih od 3,5 do 5 let iz Vrtca Žalec, vključenih v enoto Šempeter. Predstavljali so kontrolno in eksperimentalno skupino. Predmet raziskave znotraj naše diplomske naloge je bil pedagoški eksperiment, ki je vseboval niz vodenih vadbenih ur kot obliko psihomotoričnega učenja otrok. S pedagoškim eksperimentom smo preverjali rezultate obeh skupin. Uporabili smo kvantitativno eksperimentalno metodo zbiranja podatkov. Merski instrument so predstavljali motorični testi, ki so zajemali motorične in funkcionalne sposobnosti: koordinacijo, eksplozivno moč, preciznost, moč, hitrost, ravnotežje in vzdržljivost. Otroke smo testirali vsake tri mesece. Na podlagi zbranih podatkov smo oblikovali zaokroženo podobo o problemu, ki smo ga raziskovali. Podatke smo kvantitativno obdelali z računalniškim programom SPSS na nivoju deskriptivne statistike. Rezultate obdelave podatkov smo predstavili grafično in tabelarno. Rezultati naše longitudinalne študije kažejo, da so otroci eksperimentalne skupine, ki so v času devetnajstih mesecev v okviru redne gibalno-športne dejavnosti imeli načrtovane in strokovno vodene dejavnosti, dosegli boljše rezultate pri testiranju motoričnih sposobnosti od otrok kontrolne skupine, ki v tem času tovrstne vadbe niso imeli. Na podlagi raziskave in njenih rezultatov je razvidno, da imajo načrtovane, redno izvajane in vodene gibalne dejavnosti vpliv na razvoj gibalnih sposobnosti predšolskih otrok.
Ključne besede: Predšolski otrok, gibanje, gibalni razvoj, gibalne sposobnosti, redna športno-gibalna vadba, pedagoški eksperiment, motorični testi.
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 1008; Prenosov: 267
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

23.
Razvoj ravnotežja v predšolskem obdobju
Ines Luknjar, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga z naslovom Razvoj ravnotežja v predšolskem obdobju je razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu so zapisana teoretična spoznanja o temi, ki jo obravnavamo. Opisan je gibalni razvoj ter gibalne sposobnosti, ravnotežje kot glavni del te naloge, čutilo za ravnotežje, kjer je opredeljena tudi občutljivost ravnotežnega organa. Opisano je tudi vzdrževanje ravnotežja, ohranjevanje telesnega težišča in motnje v ravnotežnostnem delovanju ter razvoj ravnotežja v predšolskem obdobju. Na koncu teoretičnega dela pa so še opredeljene nekatere dosedanje raziskave in ugotovitve ravnotežja. V empiričnem delu so predstavljeni namen in cilj raziskovalne naloge, razčlenitev pedagoškega eksperimenta ter rezultati. Namen raziskave je bil raziskati sposobnost ravnotežja otrok starih od 1 do 3 let, torej s pomočjo pedagoškega eksperimenta ugotoviti, v kolikšni meri lahko v vrtcu v obdobju dveh mesecev s pomočjo načrtovane in vodene vadbe izboljšamo ravnotežje pri otrocih starih od 1 do 3 let. V neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije smo zajeli 25 otrok, starih 1–3 let. Od tega je bilo 9 otrok eksperimentalne skupine in 16 otrok kontrolne skupine. V raziskavo smo vključili šest motoričnih testov, ki domnevno merijo ravnotežje. Na podlagi rezultatov, ki smo jih pridobili, smo ugotovili, da na koncu pedagoškega eksperimenta ni statistično značilne razlike v rezultatih motoričnih testov med eksperimentalno in kontrolno skupino, prav tako pa tudi ni statistično značilne razlike med spoloma pri otrocih starih od 1 do 3 let.
Ključne besede: predšolski otrok, gibalni razvoj, motorične sposobnosti, ravnotežje, pedagoški eksperiment
Objavljeno: 21.11.2017; Ogledov: 1479; Prenosov: 368
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

24.
Pouk z raziskovanjem - pedagoški eksperiment v petem razredu OŠ Sladki Vrh
Nastja Nudl, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko nalogo Pouk z raziskovanjem  pedagoški eksperiment v petem razredu OŠ Sladki Vrh sestavljajo trije med seboj povezujoči se deli  teoretični, empirični in praktični del. V teoretičnem delu so trije sklopi, ki se nadgrajujejo in dopolnjujejo ter podpirajo raziskovalni problem. V naravoslovnem sklopu je predstavljeno naravoslovje (poudarek je na zgodnjem naravoslovju) in vreme (poudarjen je vpliv Sonca na vreme). V psihološko didaktičnem sklopu so predstavljene psihološko fizične lastnosti desetletnikov, edukacijska vertikala naravoslovnih vsebin, izkustveno učenje, pouk z raziskovanjem in učni predmet naravoslovje in tehnika. V geografskem sklopu je predstavljen kraj Sladki Vrh, OŠ Sladki Vrh in peti razred, v katerem je pedagoški eksperiment potekal. V empiričnem in praktičnem delu magistrske naloge je opisan pedagoški eksperiment in predstavljeni so njegovi rezultati. Ugotovljeno je, da pouk z raziskovanjem vpliva na znanje otrok.
Ključne besede: pouk z raziskovanjem, naravoslovje in tehnika, peti razred, pedagoški eksperiment, znanje učencev.
Objavljeno: 05.12.2018; Ogledov: 410; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

25.
Vpliv poučevanja z gibanjem na znanje učencev - pedagoški eksperiment v 1. razredu osnovne šole
Urška Šket, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Vpliv poučevanja z gibanjem na znanje učencev – pedagoški eksperiment v 1. razredu osnovne šole je celota, ki se dopolnjuje s teoretičnim, empiričnim in praktičnim delom. Teoretični del je razdeljen na dva osrednja sklopa, in sicer na pedagoško-psihološko didaktični sklop in geografski sklop. V pedagoško-psihološkem didaktičnem sklopu govorimo o pomenu gibanja za otroke, o pristopu poučevanja z gibanjem, predstavimo program fit pedagogike ter primerjamo inovativni pouk s tradicionalnim. V prvem sklopu govorimo tudi o psihofizičnih lastnostih 6-letnikov, saj je to starostna skupina našega pedagoškega eksperimenta, ter o učnem predmetu spoznavanje okolja, saj se je praktični del izvajal v okviru slednjega. V geografskem sklopu podrobneje predstavimo mesto Celje in šolo, na kateri izvedemo pedagoški eksperiment. V praktičnem delu so predstavljene podrobne priprave izvedenih učnih ur za poučevanje enake učne vsebine v dveh prvih razredih z različnim pristopom poučevanja. Poleg podrobnih priprav sta v praktičnem delu podana tudi opis poteka dela in evalvacija izvedenega. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, vezani na znanje učencev pred in po izvedbi učnih ur. Predstavljeni so rezultati kontrolne in eksperimentalne skupine ter njihova primerjava. Ugotovili smo, da poučevanje z gibanjem močno vpliva na motivacijo in delo otrok v razredu, da gibanje pozitivno vpliva na zapomnitev učne snovi in da posledično učenci z gibanjem lažje usvojijo novo znanje.
Ključne besede: poučevanje z gibanjem, spoznavanje okolja, zdrav način življenja, prvi razred, pedagoški eksperiment
Objavljeno: 24.08.2018; Ogledov: 520; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (2,94 MB)

26.
Evalvacija i-učbenika za 4. razred - liki in telesa
Urška Prebevšek, 2018, magistrsko delo

Opis: V vzgojno-izobraževalnem procesu sta vloga in uporaba informacijske komunikacijske tehnologije vedno bolj prisotni. Zato poučevanje s pomočjo e-gradiv postaja vse bolj prisotno pri poučevanju. Pomembno je, da je prva izkušnja učitelja z e-gradivom pozitivna, saj bo takšen način poučevanja večkrat vključil v pouk. V pedagoškem eksperimentu smo preverjali učenčevo razumevanje geometrije, saj je razvoj geometrijskega mišljenja v veliki meri odvisen predvsem od poučevanja učitelja. Zato smo v magistrski nalogi, z naslovom Evalvacija i-učbenika za 4. razred – Liki in telesa, želeli ugotoviti dvoje. Zanimalo nas je ali vključevanje in uporaba i-učbenika pripomoreta k doseganju boljših rezultatov v znanju, in drugič, ali drugačen način posredovanja učne snovi, s pomočjo i-učbenika, pripomore k boljšemu razumevanju geometrijskega mišljenja na področju likov in teles. S pomočjo van Hiele-ove petstopenjske strukture smo želeli na končnem testu ugotoviti, kakšno je učenčevo razumevanje znanja o likih in telesih. V empiričnem delu smo uporabili kavzalno-eksperimentalno metodo z obliko pedagoškega eksperimenta, kjer smo podatke za analizo zbrali s pomočjo začetnega in končnega testa. Analiza je pokazala, da so končni test uspešneje reševali učenci eksperimentalne skupine, a razlika med skupinama ni bila statistično značilna. Med drugim smo ugotovili, da so težje naloge, ki smo jih umestili v stopnjo neformalne dedukcije po van Hiele-u, bolje reševali učenci eksperimentalne skupine.
Ključne besede: i-učbenik, pedagoški eksperiment, stopnje po van Hiele-u, pravokotnik, kvadrat, kocka, kvader
Objavljeno: 24.09.2018; Ogledov: 340; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (2,59 MB)

27.
Hišni ljubljenci v kontekstu raziskovalnega učenja - pedagoški eksperiment v Vzgojno-varstvenem zavodu Otona Župančiča Maribor
Medeja Marinič, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Hišni ljubljenci v kontekstu raziskovalnega učenja – pedagoški eksperiment v Vzgojno-varstvenem zavodu Otona Župančiča Maribor sestavljajo tri zaključene celote, ki se med seboj dopolnjujejo in nadgrajujejo: teoretični del (v njem so opisani narava, naravoslovje in narava kot področje v Kurikulumu za vrtce (2013), psihofizične lastnosti pet- in šestletnikov in raziskovalno učenje), empirični del (v njem so predstavljeni rezultati pred- in potesta) in praktični del (vanj so vključene podrobne učne priprave, opisan je potek dela in pridana evalvacija narejenega). V diplomskem delu je predstavljen pedagoški eksperiment, s katerim je dokazano, da raziskovalno učenje pomembno vpliva na znanje otrok, saj sta na predtestu uravnoteženi skupini (eksperimentalna skupina = 20 otrok; kontrolna skupina = 18 otrok) na potestu izkazali različno visoke rezultate (otroci eksperimentalne skupine so bolje odgovorili na 20 od skupaj 23 vprašanj, pri dveh vprašanjih sta bili skupini izenačeni, na eno vprašanje pa so bolje odgovorili otroci kontrolne skupine).
Ključne besede: naravoslovje, področje narava, pedagoški eksperiment, raziskovalno učenje, hišni ljubljenci.
Objavljeno: 05.12.2018; Ogledov: 359; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (3,22 MB)

28.
Travniške rastline in živali v kontekstu izkustvenega učenja - pedagoški eksperiment v oš ivanjkovci, vrtec ivanjkovci
Tjaša Novak, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Travniške rastline in živali v kontekstu izkustvenega učenja – pedagoški eksperiment v OŠ Ivanjkovci, vrtcu Ivanjkovci, sestavljajo tri zaokrožene celote, ki se med seboj dopolnjujejo in nadgrajujejo – teoretični, empirični in praktični del. V teoretičnem delu je predstavljena narava (živa in neživa, izpostavljeno je naravoslovje v vrtcu ter vloga vzgojitelja v njem), izkustveno učenje in življenjski prostor travnik. V empiričnem in praktičnem delu je predstavljen pedagoški eksperiment v OŠ Ivanjkovci, vrtcu Ivanjkovci (vzorec predstavlja sedemnajst, štiri do šest let starih otrok). Ugotovljeno je, da so otroci na predtestu bolje kot travniške rastline prepoznavali in tudi poimenovali travniške živali, v praktičnem delu izkustveno spoznavali travniške rastline in živali in da je na potestu bilo prepoznavanje in poimenovanje travniških rastlin mnogo boljše, kar se pa tiče travniških živali se znanje otrok ni veliko spremenilo.
Ključne besede: Naravoslovje, izkustveno učenje, predšolska vzgoja, pedagoški eksperiment, travnik.  
Objavljeno: 05.12.2018; Ogledov: 543; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (3,50 MB)

29.
Evalvacija i-učbenika za matematiko v osnovni šoli: algebrski izrazi v 8.razredu
Tadeja Gašparič, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga z naslovom Evalvacija i-učbenika za matematiko v osnovni šoli: algebrski izrazi v 8. razredu je razdeljena na dva dela, teoretični in eksperimentalni del. V teoretičnem delu smo se najprej osredotočili na informacijsko-komunikacijsko tehnologijo (IKT), nato pa na načine poučevanja s to tehnologijo. V nadaljevanju sledi pregled tipov znanja, s pomočjo katerih se glede na raven doseženega znanja opišejo dosežki učencev, ki so učencem in učiteljem kot povratna informacija o doseganju posameznih učnih ciljev. Temu sledi literatura o poučevanju algebre v osnovni šoli ter vsebine, ki se nanašajo na izraze s spremenljivkami. Za konec teoretičnega dela pa še sledi pregled nekaterih evalvacij i–učbenika. V eksperimentalnem delu smo s pomočjo pedagoškega eksperimenta izvedli raziskavo o učinkovitosti poučevanja z uporabo i-učbenika za matematiko Matematika 8 s portala https://eucbeniki.sio.si/. Evalvacijo i-učbenika smo izvedli na vsebini izrazi s spremenljivkami, ki pa je ni še nihče evalviral, obenem pa se vsebina zaradi algebrskih konceptov zdi manj primerna za vizualizacijo, ki je ena najmočnejših orodij digitalnih virov. V ta namen smo izdelali načrt pedagoškega eksperimenta, s pomočjo katerega smo primerjali učne dosežke učencev pri klasičnem poučevanju s tiskanim učbenikom in poučevanju z i-učbenikom. Obe skupini sem poučevala sama. Zanimalo nas je, kateri način poučevanja bo prinesel boljše učne rezultate. Rezultati so pokazali, da je bila eksperimentalna skupina nekoliko boljša kot kontrolna, kljub temu pa razlika ni bila statistično značilna. Zraven pedagoškega eksperimenta smo štirje študentje izvedli še kratko anketo o poučevanju matematike z uporabo IKT. Izvedli smo jo tako, da smo k inicialnemu preizkusu znanja dodali kratko anketo za obe skupini, pri finalnem preizkusu znanja pa smo anketo dodali samo pri eksperimentalni skupini. Rezultati ankete so pokazali, da se učenci najlažje učijo matematiko tako, da si naredijo zapiske ali pa si berejo na glas. Prav tako je večina učencev menila, da bi jim uporaba računalnika pri učenju matematike pomagala (tudi pri domačih nalogah), kar se je pri končni anketi tudi potrdilo. Zahtevnost nalog pri reševanju med pedagoškim eksperimentom je eksperimentalna skupina ocenila kot ustrezno.
Ključne besede: informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT), i-učbenik, izrazi s spremenljivko, pedagoški eksperiment, poučevanje algebre, teorije poučevanja z uporabo IKT, tipi znanj
Objavljeno: 20.11.2018; Ogledov: 194; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (2,70 MB)

30.
Evalvacija i-učbenika za matematiko v osnovni šoli: trikotnik v 7. razredu
Nejc Podplatnik, 2018, magistrsko delo

Opis: Učitelji matematike se vsakodnevno srečujejo z željo po boljšem uspehu in znanju učencev. V sodobnem svetu se ta želja mnogokrat prekriva s pridobivanjem informacij. Uspešno pridobivanje informacij pa omogoča sodobna informacijsko-komunikacijska tehnologija. Tehnološki dosežki so tako na najrazličnejše načine vstopili v vzgojno-izobraževalni sistem. Uporaba računalnikov, diaprojektorjev, tabličnih računalnikov in podobnega je v različnih sodobno opremljenih šolah del vsakdana. V naši raziskavi smo zato želeli preveriti uporabnost ene izmed sodobnih tehnoloških orodij po imenu interaktivni učbenik. Tak učbenik nam omogoča interakcijo med učencem in učbenikom ter daje učencu povratno informacijo o napredku. Hkrati smo želeli s tem preveriti, ali različni učni stili učencev i-učbenik različno dojemajo oziroma ali vsem učnim stilom pomaga enako dobro do višjih kognitivnih spoznanj. Za namene našega pedagoškega eksperimenta smo učence poučevali v dveh skupinah, in sicer v kontrolni in eksperimentalni skupini. Eksperimentalna skupina je uporabljala tehnologijo i-učbenika, medtem ko je kontrolna skupina uporabljala tradicionalni učbenik. Skupini sta bili po vseh statističnih analizah enakovredni in rezultati so pokazali, da med njima pri finalnem testu ni prišlo do statistično pomembnih razlik. Ugotovili pa smo, da so bili ob uporabi i-učbenika statistično pomembno boljši učenci, ki so se opredelili kot učenci, ki jim je bližje vizualni učni stil.
Ključne besede: informacijsko-komunikacijska tehnologija, učni stili, interaktivnost, e-učbenik, i-učbenik, aplet, trikotnik, geometrija, pedagoški eksperiment
Objavljeno: 20.11.2018; Ogledov: 180; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici