| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 32
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
11.
Razvoj ravnotežja v predšolskem obdobju
Ines Luknjar, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga z naslovom Razvoj ravnotežja v predšolskem obdobju je razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu so zapisana teoretična spoznanja o temi, ki jo obravnavamo. Opisan je gibalni razvoj ter gibalne sposobnosti, ravnotežje kot glavni del te naloge, čutilo za ravnotežje, kjer je opredeljena tudi občutljivost ravnotežnega organa. Opisano je tudi vzdrževanje ravnotežja, ohranjevanje telesnega težišča in motnje v ravnotežnostnem delovanju ter razvoj ravnotežja v predšolskem obdobju. Na koncu teoretičnega dela pa so še opredeljene nekatere dosedanje raziskave in ugotovitve ravnotežja. V empiričnem delu so predstavljeni namen in cilj raziskovalne naloge, razčlenitev pedagoškega eksperimenta ter rezultati. Namen raziskave je bil raziskati sposobnost ravnotežja otrok starih od 1 do 3 let, torej s pomočjo pedagoškega eksperimenta ugotoviti, v kolikšni meri lahko v vrtcu v obdobju dveh mesecev s pomočjo načrtovane in vodene vadbe izboljšamo ravnotežje pri otrocih starih od 1 do 3 let. V neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije smo zajeli 25 otrok, starih 1–3 let. Od tega je bilo 9 otrok eksperimentalne skupine in 16 otrok kontrolne skupine. V raziskavo smo vključili šest motoričnih testov, ki domnevno merijo ravnotežje. Na podlagi rezultatov, ki smo jih pridobili, smo ugotovili, da na koncu pedagoškega eksperimenta ni statistično značilne razlike v rezultatih motoričnih testov med eksperimentalno in kontrolno skupino, prav tako pa tudi ni statistično značilne razlike med spoloma pri otrocih starih od 1 do 3 let.
Ključne besede: predšolski otrok, gibalni razvoj, motorične sposobnosti, ravnotežje, pedagoški eksperiment
Objavljeno: 21.11.2017; Ogledov: 1996; Prenosov: 526
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

12.
Vpliv načrtovane, redno izvajane in vodene gibalne dejavnosti na razvoj gibalnih sposobnosti predšolskih otrok
Jasmina Nina Pungartnik, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga z naslovom Vpliv načrtovane, redno izvajane in vodene gibalne dejavnosti na razvoj gibalnih sposobnosti predšolskih otrok je razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu, ki zajema več tesno povezanih poglavij o gibanju v predšolskem obdobju, smo želeli osvetliti in povzeti teoretična spoznanja o obravnavani temi ter izpostaviti gibalni razvoj in gibalne sposobnosti predšolskih otrok. Teoretični del naloge se zaključi z izpostavitvijo izbranih do sedaj opravljenih raziskav in njihovih ugotovitev, ki se navezujejo na vsebino naše diplomske naloge. V empiričnem delu smo predstavili namen raziskave, cilje, potek pedagoškega eksperimenta ter rezultate testiranj otrok s pomočjo dvanajstih motoričnih testov, ki so pokazali stanje gibalnih sposobnosti otrok eksperimentalne in kontrolne skupine. Glavni namen diplomske naloge je bil raziskati vpliv načrtovane, redno izvajane in vodene gibalne dejavnosti na razvoj gibalnih sposobnosti otrok. Zanimalo nas je, ali skozi daljše časovno obdobje načrtovana, redno izvajana in vodena gibalna dejavnost v primerjavi z ustaljenim načinom dela pripomore k uspešnejšemu razvoju gibalnih sposobnosti otrok. V kvantitativni raziskavi je sodelovalo 28 otrok, starih od 3,5 do 5 let iz Vrtca Žalec, vključenih v enoto Šempeter. Predstavljali so kontrolno in eksperimentalno skupino. Predmet raziskave znotraj naše diplomske naloge je bil pedagoški eksperiment, ki je vseboval niz vodenih vadbenih ur kot obliko psihomotoričnega učenja otrok. S pedagoškim eksperimentom smo preverjali rezultate obeh skupin. Uporabili smo kvantitativno eksperimentalno metodo zbiranja podatkov. Merski instrument so predstavljali motorični testi, ki so zajemali motorične in funkcionalne sposobnosti: koordinacijo, eksplozivno moč, preciznost, moč, hitrost, ravnotežje in vzdržljivost. Otroke smo testirali vsake tri mesece. Na podlagi zbranih podatkov smo oblikovali zaokroženo podobo o problemu, ki smo ga raziskovali. Podatke smo kvantitativno obdelali z računalniškim programom SPSS na nivoju deskriptivne statistike. Rezultate obdelave podatkov smo predstavili grafično in tabelarno. Rezultati naše longitudinalne študije kažejo, da so otroci eksperimentalne skupine, ki so v času devetnajstih mesecev v okviru redne gibalno-športne dejavnosti imeli načrtovane in strokovno vodene dejavnosti, dosegli boljše rezultate pri testiranju motoričnih sposobnosti od otrok kontrolne skupine, ki v tem času tovrstne vadbe niso imeli. Na podlagi raziskave in njenih rezultatov je razvidno, da imajo načrtovane, redno izvajane in vodene gibalne dejavnosti vpliv na razvoj gibalnih sposobnosti predšolskih otrok.
Ključne besede: Predšolski otrok, gibanje, gibalni razvoj, gibalne sposobnosti, redna športno-gibalna vadba, pedagoški eksperiment, motorični testi.
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 1459; Prenosov: 353
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

13.
Enačbe in neenačbe v 5. razredu osnovne šole
Matej Letojne, 2017, magistrsko delo

Opis: Enačbe in neenačbe so kot učna snov nekaj posebnega, drugačnega. Dosedanje računanje z znanimi členi in s preprostimi računskimi operacijami v množici naravnih števil zamenjajo neznani členi. Učenci se sicer na malce drugačen način srečujejo z enačbami in tudi z neenačbami že od prvega razreda naprej.Preskok pa se zgodi ravno v 4., še bolj pa v 5. razredu, ko v računih enačb dotlej t. i. »manjkajoči člen« (☐) zamenja neznanka (x). Spoznali smo, da matematika ni le računanje na pamet in da se z napredovanjem v višje razrede osnovne šole tudi matematične naloge – njihova zahtevnost in pristop do reševanja teh nalog, spreminjajo in stopnjujejo.
Ključne besede: Enačba je matematični zapis, kjer sta izenačena dva izraza. Izraza med seboj ločuje enačaj. Izrazu levo od enačaja pravimo leva stran enačbe, izrazu desno od enačaja pa desna stran enačbe. Neenačba je matematični zapis, pri katerem ugotavljamo velikostni odnos med dvema izrazoma, ki ju ločuje neenačaj. Rešitve neenačbe so vsa števila, ki jih lahko izberemo za neznanko in se neenakost leve in desne strani neenačbe ohrani. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki je potekala kot pedagoški eksperiment. . Raziskava je vključevala eksperimentalno skupino in kontrolno skupino, pri čemer je v eksperimentalni skupini poučevanje matematike potekalo preko uporabe i-učbenika Enačbe in neenačbe, pedagoški eksperiment, i-učbenik.
Objavljeno: 03.04.2017; Ogledov: 4629; Prenosov: 477
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

14.
VPLIV DIDAKTIČNIH IGER NA ZNANJE UČENCEV PRI PREDMETU SPOZNAVANJE OKOLJA V 2. RAZREDU
Natalija Palko, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo Vpliv didaktičnih iger na znanje učencev pri predmetu spoznavanje okolja v 2. razredu je sestavljeno iz treh zaokroženih celot, ki se med seboj povezujejo in dopolnjujejo. Teoretični del sestavljajo trije sklopi: Igra (pojasnjeno je, kaj je igra, njena zgodovina, vrste iger in pomen igre za otroka), Psihološki sklop (pojasnjene so psihofizične sposobnosti sedemletnikov) in Didaktični sklop (v njem so pojasnjeni osnovni segmenti pouka ter predstavljen učni predmet spoznavanje okolja). V empiričnem delu so predstavljeni rezultati empirične raziskave, oziroma rezultati inicialnega in finalnega testa, s katerima smo merili znanje otrok v eksperimentalni skupini (N=17) in kontrolni skupini (N=16), pred izvedbo praktičnega dela in po njej. Ugotovljeno je, da je imela kontrolna skupina boljše rezultate na inicialnem testu, kljub temu pa je bila eksperimentalna skupina na finalnem testu za 7 % boljša od kontrolne. Eksperimentalna skupina je tako na finalnem testu napredovala, kontrolna skupina pa nazadovala. Didaktične igre so k boljšemu znanju pomagale dekletom, vendar je ta razlika zanemarljiva. Glede na predznanje pa so didaktične igre pripomogle k največjemu napredku učencev s podpovprečnim predznanjem, saj je bil njihov napredek za 11 % večji od napredka nadpovprečnih učencev. V praktičnem delu so podrobne učne priprave za pouk spoznavanja okolja v eksperimentalni in kontrolni skupini z učno vsebino veter (pri čemer smo v eksperimentalni skupini pouk izvajali s pomočjo didaktičnih iger), natančen potek dela in evalvacija narejenega. Ugotovljeno je, da so bili učenci nad didaktičnimi igrami vidno navdušeni in so pri igri zelo uživali. Res je, da tako izvedena ura od učitelja zahteva veliko truda pri pripravi in napora pri izvajanju, vendar se to na koncu obrestuje, poudariti pa moramo, da so učenci premalo vajeni dela z didaktičnimi igrami.
Ključne besede: didaktična igra, drugi razred, spoznavanje okolja, pedagoški eksperiment, znanje otrok
Objavljeno: 20.10.2016; Ogledov: 1386; Prenosov: 228
.pdf Celotno besedilo (4,96 MB)

15.
Evalvacija matematičnega i-učbenika za osnovno šolo na vsebini Potence in koreni
Lea Kociper, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Evalvacija matematičnega i-učbenika za osnovno šolo na vsebini Potence in koreni je vsebinsko razdeljeno na dva dela, teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo se posvetili sodobni tehnologiji, ki tudi v našem šolstvu postaja pomemben dejavnik. V ta namen smo podrobneje predstavili e-učna gradiva ter vsebino Potence in koreni, s čimer smo predstavili njeno vključenost v učni načrt. V nadaljevanju smo predstavili, kako lahko potence vpeljemo za lažjo predstavitev in razumevanje v pouk. Sledi empirični del, kjer je bila uporabljena kavzalno-eksperimentalna metoda na osnovi pedagoškega eksperimenta. Pedagoški eksperiment je potekal na neslučajnostnem vzorcu sedeminpetdesetih učencev dveh skupin osmega razreda. S pomočjo pedagoškega eksperimenta smo preverjali učne dosežke učencev pri poučevanju ene skupine s klasičnim učbenikom in poučevanjem druge skupine z i-učbenikom. Rezultati so pokazali, da je bilo znanje učencev eksperimentalne skupine po izvedenem pedagoškem eksperimentu nekoliko boljše od kontrolne skupine, vendar ni bilo statistično značilnih razlik. Ugotovili smo, da s pomočjo i-učbenika nekatere vsebine lahko učencem prikažemo bolj nazorno in razumljivo, ni pa smiselno uporabljati i-učbenik celo šolsko uro, saj učencem lahko pade motivacija.
Ključne besede: e-učna gradiva, informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT), pedagoški eksperiment, i-učbenik, potence in koreni
Objavljeno: 29.09.2016; Ogledov: 800; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (2,82 MB)

16.
EVALVACIJA E-UČBENIKA ZA 5. RAZRED - VSEBINA: OBSEG
Maša Merčnik, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi Evalvacija e-učbenika - vsebina: Obseg smo se v teoretičnem delu najprej posvetili zgodovinskemu pregledu uporabe računalnika v izobraževanju. V nadaljevanju smo predstavili sodobno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo v izobraževanju in e-učna gradiva ter podrobneje opisali e-izobraževanje, pri čemer smo opisali i-učbenik, ki smo ga v empiričnem delu tudi evalvirali in analizirali. V drugi polovici teoretičnega dela smo predstavili pristop k poučevanju obsega in metodične korake za poučevanje obsega ter obravnavano snov umestili v učni načrt. V empiričnem delu smo predstavili kavzalno-eksperimentalno metodo, zasnovano na pedagoškem eksperimentu. Zanimalo nas je, kakšen je vpliv uporabe i-učbenika pri pouku matematike. V raziskovalni vzorec smo vključili dva oddelka 5. razreda osnovne šole – kontrolna skupina je snov obdelala s pomočjo klasičnega, tiskanega učbenika, eksperimentalna skupina pa s pomočjo i-učbenika, ki je nastal v okviru projekta E-učbeniki s poudarkom naravoslovnih predmetov v osnovni šoli. Zanimalo nas je, ali bo eksperimentalna skupina dosegla boljše učne rezultate kot kontrolna skupina. Rezultati raziskave so pokazali, da razlika med eksperimentalno in kontrolno skupino sicer ni bila statistično značilna, pokazal pa se je statistični trend (napaka za zavrnitev ničelne hipoteze je manjša od 10 %). To pomeni, da so se učenci eksperimentalne skupine izkazali veliko bolje kot učenci kontrolne skupine, zato lahko sklepamo, da učenje z i-učbenikom prinaša boljše učne dosežke. Glede na odstopanja pri rezultatih smo ugotovili tudi, da i-učbenik ustreza tako slabšim kot tudi boljšim učencem in je primeren za uporabo v osnovnih šolah.
Ključne besede: računalnik, informacijsko-komunikacijska tehnologija, e-učna gradiva, e-izobraževanje, i-učbeniki, obseg, pedagoški eksperiment
Objavljeno: 12.09.2016; Ogledov: 619; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (3,12 MB)

17.
DODATNE GIBALNE/ŠPORTNE AKTIVNOSTI V VRTCU
Eva Štriker, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Dodatne gibalne/športne aktivnosti v vrtcu smo želeli s pomočjo pedagoškega eksperimenta ugotoviti, kako dodatne gibalne/športne aktivnosti vplivajo na gibalni razvoj otrok v 1. in 2. starostnem obdobju. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili gibalni razvoj otroka ter dejavnike, ki nanj vplivajo. Podrobneje smo predstavili možnosti za izvajanje dodatnih gibalnih/športnih dejavnosti v vrtcu. V empiričnem delu pa smo predstavili rezultate pedagoškega eksperimenta. Raziskava je potekala na neslučajnostnem vzorcu iz konkretne populacije 55 otrok 1. in 2. starostnega obdobja. Podatke smo zbirali s kvantitativno tehniko. Pri pedagoškem eksperimentu smo za 1. starostno obdobje uporabili šest testov motoričnih sposobnosti, za 2. starostno obdobje pa enajst testov motoričnih sposobnosti. V času pedagoškega eksperimenta je eksperimentalna skupina obiskovala dodatne gibalne/športne aktivnosti, kontrolna skupina pa je v tem času na kurikularnem področju GIBANJE izvajala le dejavnosti, določene v skladu z LDN. Z deskriptivno statistiko in bivariatno analizo rezultatov motoričnih testov smo ugotovili, da je na našem vzorcu otrok viden večji napredek v gibalnem razvoju otrok, ki obiskujejo dodatne gibalne/športne dejavnosti v primerjavi z otroki, ki dodatnih gibalnih/športnih dejavnosti ne obiskujejo.
Ključne besede: Predšolski otrok, dodatne gibalne/športne aktivnosti, kompetence vzgojitelja, gibalni razvoj, pedagoški eksperiment
Objavljeno: 18.08.2016; Ogledov: 1135; Prenosov: 215
.pdf Celotno besedilo (386,45 KB)

18.
Napolnjenost steklenice kot model odzivnosti receptorjev za barvni vid
Matej Erjavec, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu obravnavam fizikalni vidik barvnega vida. Izmeril sem spektre svetlobe odbite od zeleno, rdeče, rumeno, oranžno in rjavo obarvane površine. Iz intenzitete odbite svetlobe pri dani valovni dolžini in spektralne občutljivosti čepkov sem izračunal relativno vzbuditev posameznih vrst čepkov. Predlagal sem model delno napolnjenih steklenic, kjer napolnjenost ponazarja vzbuditev posameznih vrst čepkov. Model dijakom omogoča lažje razumevanje detekcije svetlobe. Relativno napolnjenost steklenic povežem z vtisom barve v možganih in razložim, kdaj vidimo rjavo. Pokažem, da so v primeru, ko opazujemo oranžno telo, čepki relativno enako vzbujeni, kot če opazujemo rjavo, le absolutno so veliko manj vzbujeni. Pregledal sem, kako zaznavo barve opisujejo slovenski učbeniki za osnovne in srednje šole. V nobenem učbeniku nisem zasledili, da bi se pri zaznavanju barvnih odtenkov posvetili vsem trem parametrom, ki so za zaznavanje barv pomembni: barvi svetlobe, nasičenosti in intenziteti svetlobe. Z modelom delno napolnjenih steklenic pa lahko upoštevamo vse parametre. Opozoril sem tudi na nekatere napake in nedosledno rabo izrazov, ki se uporabljajo v učbenikih. Da sem preveril, ali je model delno napolnjenih steklenic uporaben v šoli, sem izvedel pedagoški eksperiment. Dijake sem razdelil v dve skupini. V kontrolni skupini sem barvni vid razlagal tako, kot je zapisano v veljavnih učbenikih, v eksperimentalni skupini pa sem uporabil model napolnjenih steklenic. S predtestom sem potrdil, da je predznanje dijakov v obeh skupinah približno enako, s potestoma pa preveril znanje obeh skupin in ugotovil, da so dijaki v eksperimentalni skupini dosegli višjo raven znanja, obenem pa je pridobljeno znanje dolgotrajnejše.
Ključne besede: zaznavanje barv, rjava barva, napolnjenost steklenic kot model vzbuditve čepkov, pedagoški eksperiment
Objavljeno: 20.06.2016; Ogledov: 995; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

19.
RAZVOJ RAVNOTEŽJA V OTROŠTVU
Vesna Krivec, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Razvoj ravnotežja v otroštvu smo želeli s pomočjo pedagoškega eksperimenta ugotoviti kako vpliva načrtovana vadbena dejavnost na razvoj ravnotežja otrok starih 3-6 let. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili razvoj otroka, dejavnike ki vplivajo na otrokov razvoj, motorične sposobnosti, podrobneje smo opredelili sposobnost ravnotežje. V empiričnem delu pa smo predstavili pedagoški eksperiment ter prikazali ugotovitve raziskave. Pri pedagoškem eksperimentu smo uporabili sedem testov za motorično testiranje otrok. Izvedli smo inicialno ter končno testiranje kontrolne in eksperimentalne skupine. Pedagoški eksperiment je potekal od marca 2015 do maja 2015. Z eksperimentalno skupino smo v tem času izvedli 20 načrtovanih gibalnih dejavnosti. Na podlagi rezultatov smo z deskriptivno statistiko in bivariatno analizo ugotovili, da obstajajo razlike pri rezultatih testiranja med eksperimentalno in kontrolno skupino tako na inicialnem kot na končnem testiranju in da vodene gibalne dejavnosti vplivajo na razvoj ravnotežja pri otrocih.
Ključne besede: predšolski otrok, ravnotežje, motorične sposobnosti, načrtovane gibalne dejavnosti, pedagoški eksperiment
Objavljeno: 22.12.2015; Ogledov: 2269; Prenosov: 848
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

20.
UČINEK POPULARNE GLASBE PRI POUČEVANJU UČNE VSEBINE DELI CELOTE V 5. RAZREDU
Anže Zavrl, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se posvetili predvsem vplivu popularne glasbe na učenje in pomnjenje učne vsebine pri matematičnih učnih procesih. Medijsko opremljene učilnice nam dajejo možnost izkoriščanja različne IKT-tehnologije in prav to možnost smo izkoristili za predvajanje popularne glasbe med učnim procesom. Osvetlili smo pojem učinek glasbe med učnim procesom in predstavili učno vsebino Deli celote, pri čemer smo prikazali, kako je ta vsebina zajeta v učnem načrtu. V empiričnem delu smo predstavili raziskavo, ki je potekala kot pedagoški eksperiment. V raziskavi smo izvajali učni proces v dveh petih razredih. Raziskava je vključevala eksperimentalni razred, v katerem smo uporabljali predvajanje popularne glasbe, in kontrolni razred. Pedagoški eksperiment je trajal dva tedna, pri čemer je pouk v eksperimentalni skupini potekal z glasbenim ozadjem med uvodno motivacijo in utrjevanjem, v kontrolni skupini pa je pouk potekal brez glasbenega ozadja, a ob uporabi enakega učbenika kot v eksperimentalni skupini. Preverjali smo znanje učencev obeh razredov po izvajanem eksperimentu in ga primerjali s predznanjem učencev. Rezultati so pokazali, da je znanje eksperimentalne skupine boljše od znanja učencev kontrolne skupine, vendar razlike niso statistično značilne. Večji del udeležencev eksperimentalne skupine se je strinjal s pozitivnim učinkom glasbe med izvajanimi učnimi urami.
Ključne besede: glasba med poukom, deli celote, pedagoški eksperiment
Objavljeno: 01.12.2015; Ogledov: 994; Prenosov: 197
.pdf Celotno besedilo (62,28 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici