| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Potrošniške družbe, narcistična socializacija in patološki narcis
Ksenja Kores, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V nalogi smo izhajali iz dejstva, da socializacija kot celoten proces obsega dva temeljna socializacijska procesa in da poteka na dveh nivojih: prvi je nivo družbe, drugi pa nivo posameznika. Izhajajoč iz te bipolarnosti socializacije smo pokazali, da je socializacija kot proces reprodukcije družbe nadrejen procesu učlovečenja posameznika. Ugotovljeno pomeni, da se posameznik zmeraj in povsod socializira v skladu s procesi reprodukcije družbe, v kateri poteka njegova socializacija. Družba torej postavlja okvir in meje posameznikovemu učlovečenju. Pokazali smo, da se socializacija posameznikov spreminja hkrati, kot se spreminjajo procesi reprodukcije družbe. To smo pokazali z primerom socializacije treh tipov osebnosti: s socializacijo tipa ″self-directed″, socializacijo tipa ″other-directed″ in s socializacijo patološkega narcisa. Podrobneje smo preučili socializacijo patološkega narcisa. Pokazali smo, da je patološki narcis prevladujoč libidinalni ustroj subjekta potrošniške družbe. Prav tako smo pokazali, da je temeljna poteza patološkega narcisa spodletela integracija simbolnega Zakona, torej nerazrešen Ojdipov kompleks.
Keywords: bipolarnost socializacijskega procesa, ″self-directed″ socializacija, ″other-directed″ socializacija, narcistična socializacija, Ojdipov kompleks, potrošniške družbe, patološki narcis.
Published: 25.10.2010; Views: 3985; Downloads: 959
.pdf Full text (616,82 KB)

2.
Primerjava socializacijskega procesa med sodobnimi evropskimi in neevropskimi družbami
Martina Lah, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga se ukvarja s pojasnitvijo in primerjavo socializacijskega procesa v sodobnih evropskih in neevropskih družbah. Socializacija je proces, ki teče vse življenje in preko katerega se oblikujejo posameznikovi vedenjski vzorci, vrednote, standardi, veščine, stališča in motivi. Gre za proces sprejemanja in prevzemanja različnih vedenjskih vzorcev tistih socialnih skupin, v katerih posameznik živi. Socializacija je proces vključevanja otroka v socialno-kulturno okolje, v katerem je rojen, v katerem živi in v katerem osvaja kulturo družbe, ki ji pripada. Ljudje smo družbena bitja, ki živimo v različnih družbenih skupinah in v interesu vsake je, da bi trajala skozi prostor in čas. Za uresničitev tega cilja ima vsaka družba izdelana svoja pravila, ki določajo, kako naj pripadniki družbe ravnajo in vzgajajo svoje potomce, da bodo svojo kulturo prenesli na svoje potomce. Socializacija se prične takoj po otrokovem rojstvu v primarni socialni celici – družini. Socializacija kot celoten proces obsega dva temeljna socializacijska procesa in poteka na dveh nivojih: prvi je nivo družbe, drugi pa nivo posameznika. Proces posameznikovega učlovečenja je družbeno in kulturno določen. Ta pogojenost je za vsakega posameznika ključnega pomena – vsaka družba in kultura namreč posameznika oblikujeta po lastnih kulturnih, gospodarskih, političnih in družbenozgodovinskih standardih. V socializaciji posameznik v interakciji z družbo prisvaja kulturo te družbe ter na ta način postaja njen član. Družba preko svoje kulture, ki je skupna in naučena, vpliva na posameznika. V diplomskem delu bomo predstavili proces posameznikovega učlovečenja, vzgoje oz. potek socializacijskega procesa, in dokazali, da se med kulturami močno razlikuje. Ljudje so izpostavljeni različnim vzgojnim stilom, ki so odvisni od družbenega okolja in zahtev, ki jih družba postavlja pred posameznika. Predstavljamo, da se z globalnim širjenjem materialnih proizvodov spreminjajo vrednote in način življenja, kar vodi v narcistično obnašanje. Sodobni materializirani potrošniški svet zahteva nove potrošniške vrednote in jih tudi proizvaja.
Keywords: socializacija, bipolarnost socializacijskega procesa, kultura, vzgoja, narcistična socializacija, patološki narcis, potrošniške družbe
Published: 03.10.2012; Views: 1442; Downloads: 664
.pdf Full text (1,13 MB)

3.
NARCIZEM - ŠOLSKI SISTEM - SAMOREPRODUKCIJA SLOJEV
Jasmina Balaž, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Če bi si zastavili vprašanje, od česa je odvisno preživetje posameznika, bi se odgovor glasil: od družbe. Če pa bi si zastavili vprašanje, od česa je odvisen obstoj družbe, pa bi se odgovor glasil: od posameznika. Med posameznikom in družbo torej vlada pomembna soodvisnost. Če gledamo z vidika posameznika, je vsako njegovo vedenje in vsako njegovo dejanje družbeno determinirano, saj družba posameznika oblikuje glede na svoje potrebe. S pomočjo socializacije si namreč družba prizadeva oblikovati ljudi tako, da se obnašajo na način, kakršnega od njih pričakuje in zahteva. Eden izmed ključnih dejavnikov socializacije, ki pomembno vpliva na oblikovanje in utrditev določenega družbenega značaja, je šolski sistem. Za le-tega pa je značilno, da deluje na način, da ohranja in spodbuja ideologijo določene družbe v določenem času. Šolski sistem je ideološki aparat kapitalistične družbe. Za kapitalistične oz. postmoderne družbe pa velja, da so to potrošniške družbe, saj potrošništvo predstavlja osrednjo kulturno prakso. Da potrošništvo lahko funkcionira, mora družba poskrbeti za ustrezen tip posameznika in s tem seveda tudi za ustrezen tip socializacije. Potrošniška družba socializira posameznike tako, da postanejo potrošniki oziroma patološki narcisi. Narcizem je tako postal prevladujoči psihosocialni značaj kolektivni pojav današnje družbe, s katerim se zadovoljujejo potrebe potrošniške družbe. Šola z zakonskimi predpisi spodbuja vzgojo, ki je otroku prijazna. S tako vzgojo proizvede patološke narcise, kar pa je rezultat, ki je ugoden in koristen izključno za družbo, saj omogoča nemoteno delovanje sodobnega potrošniškega kapitalizma. Družba tako ne samo da škodi otrokom, ampak starše celo uspe prepričati, da je tako ravnanje otroku v korist. Šolski sistem pa poleg tega, da proizvaja prisilne potrošnike, služi tudi temu, da zagotavlja samoreprodukcijo slojev. Šola namreč na različne načine izvaja socialno selekcijo in hkrati uspe prepričati ljudi, da je tak sistem pravičen. Pod krinko enakih možnosti dejansko poglablja razlike med sloji. Šolski sistem se, da bi prikril svoj dejanski namen, največkrat sklicuje na zagotavljanje enakih možnosti za vse učence, kar pomeni, da naj bi ob vstopu v šolo imeli vsi otroci enake možnosti za uspeh. To pa ni res, saj je sposobnost otrokovega dojemanja in njegovo znanje ob vstopu v šolo v veliki meri odvisno od njegove socialne pripadnosti oz. kulturnega kapitala. Šolski sistem pa oblikuje tudi znanje, kar pomeni, da kurikularne vsebine niso nevtralne, objektivne in vsem enako dostopne. Obenem tudi niso del univerzalne in enotne znanosti, temveč zbir znanstvenih odkritij in kulturne tradicije z elementi raznih ideologij. Poleg uradnega kurikula v šoli deluje tudi prikriti kurikulum, ki deluje v prid vladajoče ideologije.
Keywords: družba, posameznik, socializacija, družbeni značaj, kapitalizem, potrošniška družba, patološki narcis, šolski sistem, samoreprodukcija slojev, socialna selekcija, kulturni kapital
Published: 17.06.2014; Views: 1039; Downloads: 269
.pdf Full text (553,95 KB)

4.
Odnos do progresivne pedagoške misli na Slovenskem v odvisnosti od družbeno-političnih okoliščin
Arjana Savarin, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Osrednji cilj in tudi namen diplomskega dela z naslovom Odnos do progresivne pedagoške misli na Slovenskem v odvisnosti od družbeno-političnih okoliščin je bil nazorno in celostno predstaviti fenomen reformsko-pedagoškega gibanja in koncepta reformske pedagogike v okviru pedagoškega in tudi širšega družbenega diskurza. Najprej smo želeli dokazati, da so spremembe, pobude oz. reforme na področju vzgoje in izobraževanja vedno pogojene z družbenimi spremembami oz. s specifičnim družbeno-političnim ozadjem. Ravno zaradi tega smo naprej proučili specifično družbeno-politično ozadje, ki je spodbudilo k nastanku reformsko-pedagoškega gibanja, ki se je navezovalo predvsem na: birokratizacijo življenjskih razmer in s tem tudi šolstva, vpliv gospodarske politike liberalnega kapitalizma na povečanje razslojenosti in revščine prebivalstva, kasneje pa tudi posledice prve svetovne vojne in oblikovanje novih nacionalnih držav in gibanj ter gospodarska kriza v 30. letih prejšnjega stoletja. Podrobneje smo opisali skupno vizijo reformsko-pedagoškega gibanja, ki je, kljub številnim različnim smerem in konceptualnim modelom, vključevala: željo po »novi« vzgoji in »novi« humanejši družbi, šolo po meri otroka, zavzemanje za humanizacijo vzgojno-izobraževalnega procesa in odnosa med učitelji in učenci, prepričanje v otrokovo dobro naravo, spodbujanje otrokove aktivnosti, samoiniciativnosti in svobode, upoštevanje faz otrokovega razvoja, zavračanje rigidnih učnih metod in načrtov itd. Opozorili smo tudi na nekatere druge pomembne, a pogostokrat zamolčane značilnosti reformsko-pedagoških konceptov, in sicer na: njihovo heteronomnost pojavnih oblik, njihovo paradoksalnost v zvezi s formulacijo »moderno – konservativno«, njihovo specifično navezanost na določen družbeno-zgodovinski in tudi politični kontekst oz. razmere, na njihova razhajanja v teoriji in praksi, na njihove probleme s prožnostjo in neenotnostjo vsebine. Osrednjo pozornost smo namenili proučevanju pojava reformsko-pedagoškega gibanja med obema vojnama na Slovenskem in v zvezi s tem želeli opozorili na ključen doprinos le-tega v okviru izoblikovanja slovenske znanstvene pedagogike. Nazadnje pa smo se posvetili tudi problemom, ki ga je znotraj pedagoške vzgojne paradigme povzročila kritika avtoritete in uveljavljanje koncepta permisivne vzgoje v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja v ZDA, konec 80. in v 90. letih pa tudi v Sloveniji. Posledice, ki so nastale v zvezi z razumevanjem vzgojne paradigme neodvisno od avtoritete in pod okriljem permisivne vzgoje, pa so v neposredni pedagoški praksi povzročile: pomankanje učiteljske avtoritete, porast medvrstniškega nasilja in težave učencev pri spoštovanju šolskih pravil. Podali smo tudi nekatere rešitve v zvezi z razumevanjem vzgojne paradigme v okviru spreminjanja forme avtoritete v prihodnosti.
Keywords: naturalizem, senzualizem, reformsko pedagoško gibanje, reforma šole, vzgoja in izobraževanje, alternativni pedagoški koncepti, »stara« šola, »nova« šola, herbartizem, progresivna pedagogika, reformska pedagogika, duhoslovna pedagogika, »naravna« vzgoja, kulturna pedagogika, socialno-kritična pedagogika, pedagoška sociologija, delovna šola, mladinoslovje, družbeno-politični dejavniki, modernost, konservativnost, protislovnost, avtoriteta, permisivna vzgoja, patološki narcis, Ojdipov kompleks družbeni karakter
Published: 19.07.2016; Views: 634; Downloads: 101
.pdf Full text (1,45 MB)

5.
IDEOLOGIJA SODOBNE POTROŠNJE SKOZI PRIZMO ŠOLSKEGA SISTEMA
Lidija Šarkanj, 2016, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo z naslovom Ideologija sodobne potrošnje skozi prizmo šolskega sistema obravnava različne aspekte in mehanizme postmoderne potrošniške družbe, ki so bili nujno potrebni, da se je potrošniški kapitalizem lahko razvil v vodilno ideologijo sodobnih zahodnih družb. Izpostavili bomo šolo kot ključni dejavnik te ideologije, ki z zagovarjanjem in s favoriziranjem permisivnih vzgojnih praks ter konceptom `otroku prijazne šole` pomaga oblikovati potrošniško kulturo in narcistične posameznike. Namen magistrskega dela je pokazati, da šola deluje po zahtevah prevladujoče ideologije potrošniškega kapitalizma. Šola v ta namen z različnimi mehanizmi pomaga pri reprodukciji družbeno nujne forme osebnosti, značilne za današnji čas – narcistične osebnosti. S pomočjo permisivne socializacije se oblikujejo t. i. patološki narcisi, ki nimajo klasično razrešenega Ojdipovega kompleksa, kar posameznikom onemogoča samostojno in neodvisno delovanje. To je tisti tip posameznika, ki ga sodobna potrošniška družba potrebuje, kajti živi od socialnega priznavanja drugih ljudi. Potrošniški kapitalizem potrebuje zlomljenega, nedozorelega in vedno nezadovoljnega posameznika, ki je, da bi dosegel vsaj kanček »popolnosti« ali da bi vsaj za hip pobegnil iz realnosti, ki je polna groženj in negotovosti, pripravljen trošiti in se predajati užitkom ter sanjarjenju.
Keywords: potrošniški kapitalizem, narcistična družba, narcistična socializacija, permisivna vzgoja, patološki narcis, šolski sistem
Published: 27.10.2016; Views: 500; Downloads: 107
.pdf Full text (867,85 KB)

Search done in 0.1 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica