| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 140
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Tranzicija mladih v odraslost: dejavniki odločanja za partnerstvo, ločeno gospodinjstvo in starševstvo med slovenskimi mladimi
Ines Kozar, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava kvalitativno analizo tranzicije mladih v odraslost s poudarkom na področju oblikovanja ločenega gospodinjstva, starševstva in partnerstva. Namen naloge je bil raziskati dejavnike odločanja mladih glede tranzicije v odraslost na treh zastavljenih področjih. Uporabljena metoda pridobivanja podatkov je bil delno strukturiran intervju. Opravljenih je bilo deset intervjujev z mladimi iz Pomurske regije. Glavna ugotovitev naloge je bila prisotnost visoko zastavljenih ambicij, ki jih posamezniku narekuje družba. Skladno s tem je bilo ugotovljeno, da so se mladi zmožni v vsakem življenjskem obdobju osredotočiti na samo eno življenjsko področje. Rezultati na področju oblikovanja ločenega gospodinjstva so pokazali, da sta kakovost družinskih vezi in stopnja države blaginje povezani z odločanjem mladih glede oblikovanja ločenega gospodinjstva. Povezava prekarnega dela z oblikovanjem ločenega gospodinjstva se v nalogi ni izrazila. Rezultati na področju odločanja glede starševstva so potrdili prisotnost tradicionalne ženske vloge matere, pomembnost biološke ure in povezavo podaljšane izobrazbe z odločanjem glede starševstva. Povezava globalnih kriz z odločanjem glede starševstva se v nalogi ni izrazila. Rezultati na področju odločanja glede partnerstva so pokazali majhno izbiro partnerjev in prisotnost negotovih partnerskih odnosov. Prav tako je bilo ugotovljeno, da je koncept širjenja socialne mreže povezan z odločanjem mladih glede partnerstva, in sicer je odvisen od uspešnosti prenosljivosti.
Ključne besede: mladi, tranzicija, starševstvo, partnerstvo, ločeno gospodinjstvo
Objavljeno: 21.07.2021; Ogledov: 49; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

2.
Značilnosti javno-zasebnega partnerstva v Franciji
Tina Vollmeier, 2020, diplomsko delo

Opis: Javno-zasebna partnerstva, ki so opredeljena kot dolgoročne pogodbe med javnim in zasebnim partnerjem, vse bolj pridobivajo na pomenu. Njihov glavni pomen je zagotavljanje javnih dobrin ali storitev, pri čemer zasebna stranka nosi veliko mero tveganja in odgovornosti za upravljanje. Javno-zasebna partnerstva se uveljavljajo kot inovativno politično orodje, ki – če je uspešno izvedeno – prinese pozitivne rezultate v korist javnega in zasebnega sektorja ter še posebej uporabnikom, ki jim je posamezen projekt prvotno namenjen. Delo diplomskega projekta je sestavljeno iz teoretičnega in analitičnega dela. V poglavjih teoretičnega dela so predstavljeni osnovne značilnosti in elementi javno-zasebnega partnerstva ter poslovna tveganja, ki jih projekti javno-zasebnih partnerstev prinesejo s seboj, navedene pa so tudi posamezne prednosti in slabosti, ki jih lahko pričakujemo pri teh partnerstvih. Ker pa se lahko projekti izvajajo na podlagi dveh različno opredeljenih partnerstev, pogodbenega in institucionalnega, smo opredelili tudi njune značilnosti. V analitičnem delu se posvetimo analizi področja javno-zasebnih partnerstev v Franciji, kjer opredelimo značilnosti s področja zakonodaje in institucij na omenjenem področju. V tem delu diplomskega projekta je prikazana tudi primerjava obsega javno-zasebnih partnerstev in tradicionalnih javnih naročil kot enega izmed orodij za naložbe v infrastrukturo v Franciji. Ob koncu smo predstavili tudi izbrane projekte, pri katerih je bila uporabljena pogodba javno-zasebnega partnerstva. Enega izmed teh projektov smo podrobno analizirali z vidika vsebine, vpletenih podjetij, finančnega okvirja in vpliva projekta na gospodarstvo.
Ključne besede: javno-zasebno partnerstvo, javni partner, zasebni partner, Francija, javni interes
Objavljeno: 14.10.2020; Ogledov: 176; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (2,50 MB)

3.
Zadovoljstvo s partnerskim odnosom na prehodu v starševstvo
Sara Brezovnik, 2020, magistrsko delo

Opis: V obdobju zgodnje odraslosti večina posameznikov zaživi v dolgotrajnem partnerskem odnosu in partnerja v svojo sredo pogosto sprejmeta novorojenčka. Prehod v starševstvo je univerzalni pojav, kjer partnerja iz diadnega preideta v triadni odnos in sprejmeta novo vlogo, ki terja veliko prilagajanja in odrekanja. Ob tem se pogosto zgodi, da pozabita na partnerski odnos in ga začneta zanemarjati. Posledično se zadovoljstvo s partnerskim odnosom zmanjša. Takšni zaključki so se izkazali tudi v naši raziskavi, v kateri je bilo zajetih 448 žensk iz Slovenije, ki so v koledarskem letu 2018 rodile prvorojenca oz. prvorojenko. Naš vprašalnik je bil sestavljen iz demografskih vprašanj ter vprašanj o okoliščinah nosečnosti in partnerske zveze, iz vprašanj o ohranjanju partnerskega odnosa, vključen je bil tudi vprašalnik zadovoljstva s partnerskim odnosom (RAS), lestvica nevroticizma iz vprašalnika velikih pet osebnostnih lastnosti (BFI) in kratka oblika Beckovega vprašalnika depresivnosti (BDI-SF). Preverilo se je, ali obstajajo dejavniki tveganja, ki bi se povezovali z večjim upadom v zadovoljstvu s partnerstvom na prehodu v starševstvo. Ti dejavniki so bili izbrani na podlagi razvitega VSA (»Vulnerability-Stress-Adaptation) modela (Karney in Bradbury, 1995). Le-ta predpostavlja okoliščine, ki v obdobju prehoda v starševstvo pogosto vodijo v nezadovoljstvo, vendar pa je ta dinamika odvisna od posameznikove osebne ranljivosti, njegovega načina soočanja s stresom ter sposobnosti prilagajanja na nove situacije. Rezultati raziskave so pokazali, da so starejše prvorodke, stare nad 28 let, doživele večji upad v zadovoljstvu s partnerskim odnosom na prehodu v starševstvo kot mlajše prvorodke, stare do vključno 28 let. Večji upad v zadovoljstvu s partnerskim odnosom na prehodu v starševstvo se je izrazil tudi pri bolj čustveno labilnih in depresivnih udeleženkah ter pri tistih, ki so v ohranjanje partnerskega odnosa vlagale manj truda. Obenem je bilo ugotovljeno, da se v povprečju nizke ocene zadovoljstva s partnerskim odnosom pojavljajo pri čustveno labilnih in depresivnih, medtem ko se višje ocene pojavljajo pri poročenih materah in tistih, ki se bolj trudijo za ohranjanje zadovoljujočega partnerskega odnosa.
Ključne besede: zgodnja odraslost, partnerstvo, prehod v starševstvo, zadovoljstvo s partnerskim odnosom
Objavljeno: 09.06.2020; Ogledov: 361; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

4.
Kriminološki in pravni vidiki možnosti za javno-zasebno partnerstvo na področju izvrševanja kazni zapora v Sloveniji
Bojan Tičar, Gorazd Meško, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je pregled kriminoloških in pravnih vidikov vzpostavitve javno-zasebnega partnerstva na področju izvrševanja kazenskih sankcij. Metode: Raziskovalni pristop oziroma metode v prispevku so kombinacija pravnih metod jezikovne in teleološke razlage veljavne ureditve RS in EU v kombinaciji s pregledom kriminološko-penoloških del ter analizo in sintezo, ki je podana v razpravi na koncu prispevka. Pregled je narejen na podlagi komparativne analize penoloških študij o učinkih javno-zasebnega partnerstva glede izvrševanja kazni zapora in kvalitativne-pravne analize »de lege lata« slovenske zakonodaje, ki ureja javno-zasebno partnerstvo. Ugotovitve: Javno-zasebno partnerstvo pomeni, da država ali lokalna skupnost sklene dolgoročno pogodbo za zagotavljanje blaga in storitev z zasebnim partnerjem, zasebni partner pa je odgovoren za izgradnjo, upravljanje in vzdrževanje infrastrukture, ki je za to potrebna. Javno-zasebno partnerstvo pri upravljanju zaporov v drugih državah s temi izkušnjami ne pomeni ravno poslabšanja zadev s kriminološkega in penološkega vidika, saj so rezultati študij na področju zasebnih zaporov različni. V Sloveniji je pravno okolje primerno za testno vzpostavitev javno-zasebnega instituta v praksi, vendar bo uspešnost tega pristopa razvidna šele v prihodnje, po pridobljenih prvih izkušnjah. Izvirnost/pomembnost prispevka: Članek s kombinacijo pravne, penološke in kriminološke analize in sinteze prispeva k prihodnjim razmišljanjem o možnostih reševanja problema prezasedenosti zaporov v Republiki Sloveniji. V članku je razdelana ena od možnih alternativ, to je vzpostavitev javno-zasebnega zapora. V primerjalnem pregledu so prikazane nekatere izkušnje v drugih državah in nekatere misli teoretikov s tega področja. Morda bo članek koristen v nadaljnjem razmišljanju o alternativnih rešitvah sedanje prezasedenosti zaporov v Sloveniji.
Ključne besede: javno-zasebno partnerstvo, zapori, zasebno zapori, kazenske sankcije, pravna ureditev, Slovenija
Objavljeno: 29.04.2020; Ogledov: 189; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (359,49 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Toleranca do nasilja v mladostniških partnerskih razmerjih
Eva Hršak, 2019, magistrsko delo

Opis: V sklopu magistrskega dela smo preučevali toleranco mladostnikov do nasilja v partnerskih razmerjih. V teoretičnem delu smo opredelili termin nasilje, opisali njegove oblike in pregledali dejavnike, ki lahko pripomorejo k pojavnosti nasilja. Zatem smo opredelili pojem partnerstvo in z njim povezana partnerska razmerja. V nadaljevanju smo opredelili značilnosti storilca in žrtve nasilja, zakaj le-te ostajajo v nasilnih razmerjih in kaj lahko storimo za kvaliteten partnerski odnos. V osrednjem delu teoretičnega dela smo opredelili termina mladostništvo in mladostniška partnerska razmerja ter skušali ugotoviti, kako se razlikujejo od razmerij v odraslosti. Preučili smo dejavnike, ki pomembno vplivajo na pojavnost nasilja, kakšne so njegove posledice na mladostnike in kako se le-ti soočajo z nasiljem. Na koncu smo predlagali načine, s katerimi lahko šola svoje učence informira, jim pomaga in posledično pripomore k zmanjšanju nasilja v mladostniških partnerskih razmerjih. V empiričnem delu smo preučili, v kolikšni meri so mladostniki že bili žrtve ali storilci različnih oblik nasilja v svojih razmerjih, in ugotovili, da je bila približno petina anketirancev že kdaj žrtev nasilja, približno desetina pa ga je že izvajala. Zanimalo nas je, kakšno je mnenje mladostnikov do morebitnega razreševanja težav z nasiljem v razmerjih s pomočjo tretje osebe ter ali so skozi šolanje pridobili dovolj informacij o načinih reševanja in preprečevanja nasilja v partnerskih razmerjih.
Ključne besede: partnerstvo, mladostniki, partnerska razmerja, nasilje, toleranca do nasilja
Objavljeno: 30.08.2019; Ogledov: 634; Prenosov: 185
.pdf Celotno besedilo (937,74 KB)

6.
VEČNIVOJSKI MODEL KADROVSKE REORGANIZACIJE JAVNIH ZDRAVSTVENIH ZAVODOV Z UVEDBO JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA
Boštjan Kušar, 2019, doktorsko delo/naloga

Opis: Kadrovske reorganizacije javnih zdravstvenih zavodov niso nov pojem v slovenskem prostoru. Raziskave kažejo, da v Sloveniji do sedaj še ni bil izdelan predlog modela kadrovske reorganizacije javnih zdravstvenih zavodov s pomočjo uvedbe javno-zasebnega partnerstva in instituta svobodnega zdravnika specialista. Uvedba instituta svobodnega zdravnika specialista bi približala delovanje slovenskega zdravstvenega sistema Evropski skupnosti in svetu. Z njegovo uvedbo bi se znižali stroški dela, povečala bi se učinkovitost zaposlenih ter ustvarilo stimulativno delovno okolje za mlade zdravnike, kar bi posledično prispevalo k zajezitvi odhodov mladih zdravnikov v tujino. Uvedba svobodnega zdravnika specialista v slovenski zdravstveni sistem bi prinesla tudi nove možnosti sodelovanja med izvajalci zdravstvenih storitev in bolnišnicami, prav tako bi pozitivno vplivala na enakomerno dostopnost do zdravstvenih storitev, kar bi občutili uporabniki.V doktorski disertaciji je predstavljeno trenutno stanje zdravstvenega sistema v Republiki Sloveniji, ki se sooča z različnimi problemi; dolge čakalne dobe na vseh področjih dela, odhodi zdravnikov in zdravstvenih sodelavcev v tujino oziroma zasebništvo. Posledično prihaja do pomanjkanja kadra za redno delo, ki povzroča preobremenjenost zaposlenih. Na osnovi poglobljenega vpogleda v zdravstveni sistem v Republiki Sloveniji je bila izdelana raziskava, katere cilj je bil preveriti stališča nosilcev zdravstvene dejavnosti v Republiki Sloveniji – zdravnikov do uvedbe instituta svobodnega zdravnika v slovenski zdravstveni sistem ter na drugi strani pridobiti mnenje direktorjev javnih zdravstvenih zavodov o obravnavani temi. Raziskava je bila izvedena na celotni populaciji zdravnikov (N = 5.637) in vodstvenih delavcev (N = 92) v Sloveniji v letu 2014. Vrnjenih smo dobili 318 anketnih vprašalnikov s strani zdravnikov, kar predstavlja 5,6 % celotne populacije. S strani direktorjev je bilo vrnjenih 52 anketnih vprašalnikov, kar predstavlja 56,5 % celotne populacije. Zaradi urejenosti spremenljivk in postavljenih hipotez, so bili uporabljeni neprarametrični pristopi, ki so za razliko od standardnih parametričnih metod primernejši, kadar so spremenljivke urejenostne in predpostavke za uporabo parametričnih metod niso izpolnjene, kot v primeru naših hipotez. V poglobljeni statistični analizi smo za obdelavo podatkov uporabili še naslednje kazalce in metode: povprečno vrednost, standardni odklon, test Kaiser-Mayer-Olkin in Bartlettov test. S faktorsko analizo smo nadalje želeli reducirati spremenljivke, ki smo jih kasneje z multiplo regresijsko analizo primerjali in ugotavljali njihovo medsebojno odvisnost. Analiza demografskih podatkov kaže na enakomerno razporeditev pridobljenih odgovorov, glede na obravnavano populacijo. Drugi del raziskave se je nanašal na delovanje zdravstvenega sistema in možne izboljšave, torej vsebinski del. Rezultate obeh anket (za zdravnike in vodstvene delavce) smo najprej opisno primerjali in jih predstavili s frekvencami (%). Ugotovitve raziskave kažejo na nujnost sprememb slovenskega zdravstvenega sistema v organizacijskem smislu. V sistem vodenja javnih zdravstvenih zavodov je potrebno uvesti piramidno hierarhijo, ustrezno stimuliranje in motiviranje zaposlenih ter urejen sistem nagrajevanja zaposlenih. Direktorjem javnih zdravstvenih zavodov je potrebno dodeliti večjo avtonomijo, pooblastila in orodja za izboljšanje nastale situacije. Rezultat poglobljene analize je izdelan večnivojski model kadrovske reorganizacije javnih zdravstvenih zavodov z uvedbo javno-zasebnega partnerstva in instituta svobodnega zdravnika specialista. Model je oblikovan na osnovi trenutnega zdravstvenega sistema, kar v praksi pomeni, da bo z njegovo implementacijo dopolnil obstoječ zdravstveni sistem v Sloveniji, ne bi pa ga v celoti zamenjali. Pripravljen model predvideva novo obliko izvajanja zdravniškega poklica.
Ključne besede: kadrovska reorganizacija, kadrovski management, javno-zasebno partnerstvo, zdravstvo, model, institut svobodnega zdravnika specialista
Objavljeno: 05.06.2019; Ogledov: 720; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (5,85 MB)

7.
Pedagoški in psihosocialni položaj matere v družini
Magdalena Dugan, 2018, magistrsko delo

Opis: Ženske so že od nekdaj zaznamovane predvsem kot matere in gospodinje. Njihov položaj in pomembna vloga se najbolj utrjujeta v družini. Kljub številnim procesom, kot so pluralizacija družinskih oblik, maritalne in strukturne spremembe, je družina še vedno zaznamovana kot osnovna celica družabnega življenja in ni izgubila svojega pomena in pomembnosti. Emancipacija in feministično gibanje sta bila vzrok korenitih sprememb glede položaja žensk ter sta prispevala k doseganju številnih pravic. Vendar se ženske še vedno soočajo s težavami, kot so pomanjkanje časa zase, nižje zaposlitvene možnosti in usklajevanje poklicne kariere z družinskim življenjem. V magistrski nalogi smo se ukvarjali s pedagoškim in psihosocialnim položajem matere v družini. Zanimalo nas je, kako na položaj matere vplivajo njena starost, število otrok, stopnja izobrazbe in zakonski stan. V raziskavo je bilo vključenih 155 mater, katerih otroci so učenci na treh mariborskih osnovnih šolah. Podatki so bili zbrani s pomočjo vprašalnika, ki je bil zasnovan v ta namen. Analiza rezultatov, pridobljenih na vzorcu 155 mater, kaže vpliv stopnje izobrazbe na pedagoški in psihosocialni položaj matere v družini, sledijo pa zakonski stan, starost matere in število otrok. Glede na pomen in kompleksnost materine vloge znotraj družinskega sistema je pomembno, da se počuti zadovoljno in upoštevano.
Ključne besede: družina, emancipacija, kariera, materinstvo, partnerstvo, prosti čas.
Objavljeno: 25.10.2018; Ogledov: 740; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (979,77 KB)

8.
Predgovor
Lučka Lorber, 2008, predgovor, spremna beseda

Ključne besede: geografija, poletne šole, Georegnet, regionalno partnerstvo, univerzitetne mreže, Maribor
Objavljeno: 13.03.2018; Ogledov: 416; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (34,43 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Javne pogodbe v češkem pravu
Nejc Romih, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava javne pogodbe, to so pogodbe, ki jih sklepa oblast s posamezniki pri izvrševanju določenih nalog v javnem interesu, v češkem pravnem sistemu, ki spada v germansko pravno družino. Češka pravna teorija ali praksa koncepta javnih pogodb ni razvila, pozna pa pogodbe javnega naročanja v širšem smislu in institut javnopravne pogodbe, ki ga je razvila po vzoru nemške javnopravne pogodbe. Primerjalnopravno gledano sta termina javnopravna pogodba in upravna pogodba sinonima, zato lahko v češkem pravu prepoznamo upravno pogodbo, ki je normativno urejena in teoretično razvita. Češko pravo javnih naročil in javnih koncesij sloni na pravu Evropske Unije. Predvsem na področju javnega naročanja se je izkazalo, da je prišlo do močne harmonizacije, ki spominja na unifikacijo v primerjavi s slovenskim pravom javnega naročanja. Pravna narava javno-koncesijska razmerja je na Češkem, ki pozna institut upravne pogodbe odvisna od primera do primera. Če se v upravni pogodba »skriva« javna koncesija kot jo pojmuje pravo Evropske Unije, potem bo njena narava upravnopravna in se bo na nacionalni ravni uporabil predpis, ki ureja upravno pogodbo. Sicer pa je javna koncesija po veljavnem češkem pravu praviloma oblika javnega naročila, ki je zasebnopravne narave, in se bo na nacionalni ravni uporabil predpis, ki ureja javno naročanje. V vsakem primeru pa je področje javnih koncesij in javnih naročil regulirano s strani prava Evropske Unije.
Ključne besede: Javne pogodbe, javne koncesije, javna naročila, upravna pogodba, javno- zasebno partnerstvo.
Objavljeno: 26.09.2017; Ogledov: 791; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (740,70 KB)

10.
Vloga evropskega parlamenta v mednarodni trgovini
Nikolina Travner, 2017, magistrsko delo

Opis: Evropska unija predstavlja največje svetovno gospodarstvo z največjim enotnim notranjim trgom. Skupna trgovinska politika je eno izmed prvih področij političnega sodelovanja na ravni Evropske unije, pri katerem so države članice podelile del svoje suverenosti njenim institucijam. S skupno trgovinsko politiko Evropska unija določa smernice, pri čemer pa igrajo pomembno normativno vlogo mednarodni sporazumi, ki jih ta sklepa s tretjimi državami. Evropska unija se je morala soočiti s spremenjeno strukturo in vzorci mednarodne trgovine, ki so jih prinesli novi ekonomski igralci, tehnološki dosežki in svetovna finančna kriza. Z namenom zagotovitve gospodarske rasti in delovnih mest je določila ukrepe, ki naj med drugimi omogočijo tudi večjo transparentnost, demokratičnost in legitimnost Evropske unije. Pri tem je najpomembnejšo vlogo odigrala uveljavitev Lizbonske pogodbe. Slednja je bistveno okrepila vlogo Evropskega parlamenta, med drugim tudi s povečanjem njegovega vpliva na oblikovanje skupne trgovinske politike v postopkih sklepanja mednarodnih trgovinskih sporazumov. Problem, ki je v magistrskem delu analiziran, je vloga Evropskega parlamenta kot predstavniškega organa državljanov Evropske unije, v institucionalni verigi Evropske unije in njenega vplivanja na mednarodno trgovino. Naloga opredeljuje vlogo Evropske unije v mednarodni trgovini na podlagi osnovnih statističnih podatkov njenega delovanja in njenega vpliva v Svetovni trgovinski organizaciji. Delo obširneje razlaga pomen mednarodnih sporazumov, njihov razvoj in postopek sklepanja ter se pri tem osredotoča na mednarodne trgovinske sporazume. Z namenom čim boljšega prikaza vloge Evropskega parlamenta v mednarodni trgovini je v delu najprej razložena njegova funkcija in na kratko prikazan razvoj povečevanja njegovih pristojnosti. V osrednjem delu magistrske naloge je predstavljena vloga Evropskega parlamenta pri sklepanju mednarodnih trgovinskih sporazumov, ki je razdeljenega na dve časovni točki – pred in po uveljavitvi Lizbonske pogodbe. Delo v celoto zaključuje šest primerov vplivanja Evropskega parlamenta na zadeve skupne trgovinske politike - Sporazum o prosti trgovini med EU in Republiko Korejo, Sporazum o posredovanju bančnih podatkov evropskih državljanov ZDA (SWIFT), Mednarodni trgovinski sporazum proti ponarejanju (ACTA), Čezatlantsko trgovinsko in naložbeno partnerstvo (TTIP), Celovit gospodarski in trgovinski sporazum med EU in Kanado (CETA) ter odločitev Evropskega parlamenta v zvezi z vprašanjem priznanja statusa tržnega gospodarstva Kitajski. Evropski parlament je z uveljavitvijo Lizbonske pogodbe pridobil v okviru sklepanja mednarodnih trgovinskih sporazumov večjo politično moč, kar pa ima pomembno posledico tudi pri zagotovitvi večje preglednosti razprave v okviru postopkov pogajanj in same sklenitve mednarodnih trgovinskih sporazumov. Odslej Evropski parlament predstavlja enega glavnih akterjev na tem področju in njegovega vpliva na mednarodno trgovino ne gre zanemariti.
Ključne besede: Evropska unija, Evropski parlament, pravo Evropske unije, skupna trgovinska politika, Svetovna trgovinska organizacija (STO), Lizbonska pogodba, mednarodna trgovina, mednarodni sporazumi, trgovinski sporazumi, Sporazum o prosti trgovini med EU in Republiko Korejo, Sporazum o posredovanju bančnih podatkov evropskih državljanov ZDA (SWIFT), Mednarodni trgovinski sporazum proti ponarejanju (ACTA), Čezatlantsko trgovinsko in naložbeno partnerstvo (TTIP), Celovit gospodarski in trgovinski sporazum med EU in Kanado (CETA), status tržnega gospodarstva Kitajske.
Objavljeno: 08.08.2017; Ogledov: 1069; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici