Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Javno-zasebna partnerstva, ki so opredeljena kot dolgoročne pogodbe med javnim in zasebnim sektorjem, v zadnjih letih naraščajo v pomenu. Ključna vloga teh partnerstev je zagotavljanje javnih dobrin in storitev, pri čemer zasebni partner prevzame pomemben delež tveganja in odgovornosti za njihovo učinkovito upravljanje. JZP se uveljavijo kot inovativno politično orodje, katerega uspešna implementacija prinaša koristi tako za javni kot zasebni sektor, predvsem pa za končne uporabnike, za katere je posamezen projekt zasnovan. Diplomska naloga je razdeljena na teoretični in analitični del. V teoretičnem delu so predstavljene osnovne značilnosti in sestavine JZP, kot tudi tveganja, ki jih ti projekti prinašajo. Obravnavane so prednosti in slabosti teh partnerstev, prav tako pa so izpostavljene priložnosti in nevarnosti, ki se lahko pojavijo med njihovim izvajanjem. Ker se projekti JZP lahko izvajajo na podlagi dveh različnih pravnih okvirov – pogodbenega in statusnega partnerstva – so v nalogi natančno opredeljene njihove značilnosti. V analitičnem delu naloge je izvedena analiza področja JZP v Evropi, kjer so obravnavani projekti med letoma 2010 in 2023, z osredotočenostjo na število izvedenih projektov po državah in sektorjih. Na koncu so predstavljeni tudi izbrani primeri projektov, v katerih je bila uporabljena pogodba JZP.
Ključne besede: Javno-zasebno partnerstvo, SWOT analiza, zgodovina JZP, tveganja JZP, kolopark Nazarje.
Objavljeno v DKUM: 08.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,60 MB)

Opis: Monografija predstavlja policijsko delo v skupnosti v kontekstu zagotavljanja varnosti v lokalnih skupnostih v Sloveniji. Uvodoma so predstavljene teoretske perspektive policijskega dela v skupnosti. Sledi sistematični pregled evropskih raziskav o policijskem delu v skupnosti v zadnjih dveh desetletjih. Avtorji obravnavajo povezanost med legitimnostjo in policijskim delom v skupnosti v perspektivi javnega mnenja o policiji ter samozaznave legitimnosti policistov in njihovih pogledov na policijsko organizacijo. Posebno pozornost avtorji namenjajo opravljanju policijskega dela v skupnosti v urbanih in ruralnih okoljih, ker se narava kriminalitete in izvajanje policijske dejavnosti pomembno razlikuje med urbanimi in ruralnimi okolji. Sledi predstavitev usmerjenih skupinskih intervjujev s policisti in individualnih polstrukturiranih intervjujev s predstavniki lokalnih skupnosti. V naslednjem poglavju avtorji predstavijo analizo SWOT o policijskem delu v skupnosti. Avtorji pisanje zaključijo z refleksijo razvoja policijskega dela v Sloveniji v zadnjih treh desetletjih.
Ključne besede: policijsko delo v skupnosti, partnerstvo, varnost, lokalne skupnosti, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 15.04.2024; Ogledov: 272; Prenosov: 118
Celotno besedilo (25,28 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Magistrsko delo obravnava kvalitativno analizo tranzicije mladih v odraslost s poudarkom na področju oblikovanja ločenega gospodinjstva, starševstva in partnerstva. Namen naloge je bil raziskati dejavnike odločanja mladih glede tranzicije v odraslost na treh zastavljenih področjih. Uporabljena metoda pridobivanja podatkov je bil delno strukturiran intervju. Opravljenih je bilo deset intervjujev z mladimi iz Pomurske regije. Glavna ugotovitev naloge je bila prisotnost visoko zastavljenih ambicij, ki jih posamezniku narekuje družba. Skladno s tem je bilo ugotovljeno, da so se mladi zmožni v vsakem življenjskem obdobju osredotočiti na samo eno življenjsko področje. Rezultati na področju oblikovanja ločenega gospodinjstva so pokazali, da sta kakovost družinskih vezi in stopnja države blaginje povezani z odločanjem mladih glede oblikovanja ločenega gospodinjstva. Povezava prekarnega dela z oblikovanjem ločenega gospodinjstva se v nalogi ni izrazila. Rezultati na področju odločanja glede starševstva so potrdili prisotnost tradicionalne ženske vloge matere, pomembnost biološke ure in povezavo podaljšane izobrazbe z odločanjem glede starševstva. Povezava globalnih kriz z odločanjem glede starševstva se v nalogi ni izrazila. Rezultati na področju odločanja glede partnerstva so pokazali majhno izbiro partnerjev in prisotnost negotovih partnerskih odnosov. Prav tako je bilo ugotovljeno, da je koncept širjenja socialne mreže povezan z odločanjem mladih glede partnerstva, in sicer je odvisen od uspešnosti prenosljivosti.
Ključne besede: mladi, tranzicija, starševstvo, partnerstvo, ločeno gospodinjstvo
Objavljeno v DKUM: 21.07.2021; Ogledov: 1092; Prenosov: 235
Celotno besedilo (1,81 MB)

Opis: V obdobju zgodnje odraslosti večina posameznikov zaživi v dolgotrajnem partnerskem odnosu in partnerja v svojo sredo pogosto sprejmeta novorojenčka. Prehod v starševstvo je univerzalni pojav, kjer partnerja iz diadnega preideta v triadni odnos in sprejmeta novo vlogo, ki terja veliko prilagajanja in odrekanja. Ob tem se pogosto zgodi, da pozabita na partnerski odnos in ga začneta zanemarjati. Posledično se zadovoljstvo s partnerskim odnosom zmanjša. Takšni zaključki so se izkazali tudi v naši raziskavi, v kateri je bilo zajetih 448 žensk iz Slovenije, ki so v koledarskem letu 2018 rodile prvorojenca oz. prvorojenko. Naš vprašalnik je bil sestavljen iz demografskih vprašanj ter vprašanj o okoliščinah nosečnosti in partnerske zveze, iz vprašanj o ohranjanju partnerskega odnosa, vključen je bil tudi vprašalnik zadovoljstva s partnerskim odnosom (RAS), lestvica nevroticizma iz vprašalnika velikih pet osebnostnih lastnosti (BFI) in kratka oblika Beckovega vprašalnika depresivnosti (BDI-SF). Preverilo se je, ali obstajajo dejavniki tveganja, ki bi se povezovali z večjim upadom v zadovoljstvu s partnerstvom na prehodu v starševstvo. Ti dejavniki so bili izbrani na podlagi razvitega VSA (»Vulnerability-Stress-Adaptation) modela (Karney in Bradbury, 1995). Le-ta predpostavlja okoliščine, ki v obdobju prehoda v starševstvo pogosto vodijo v nezadovoljstvo, vendar pa je ta dinamika odvisna od posameznikove osebne ranljivosti, njegovega načina soočanja s stresom ter sposobnosti prilagajanja na nove situacije. Rezultati raziskave so pokazali, da so starejše prvorodke, stare nad 28 let, doživele večji upad v zadovoljstvu s partnerskim odnosom na prehodu v starševstvo kot mlajše prvorodke, stare do vključno 28 let. Večji upad v zadovoljstvu s partnerskim odnosom na prehodu v starševstvo se je izrazil tudi pri bolj čustveno labilnih in depresivnih udeleženkah ter pri tistih, ki so v ohranjanje partnerskega odnosa vlagale manj truda. Obenem je bilo ugotovljeno, da se v povprečju nizke ocene zadovoljstva s partnerskim odnosom pojavljajo pri čustveno labilnih in depresivnih, medtem ko se višje ocene pojavljajo pri poročenih materah in tistih, ki se bolj trudijo za ohranjanje zadovoljujočega partnerskega odnosa.
Ključne besede: zgodnja odraslost, partnerstvo, prehod v starševstvo, zadovoljstvo s partnerskim odnosom
Objavljeno v DKUM: 09.06.2020; Ogledov: 1759; Prenosov: 321
Celotno besedilo (1,70 MB)

Opis: V sklopu magistrskega dela smo preučevali toleranco mladostnikov do nasilja v partnerskih razmerjih. V teoretičnem delu smo opredelili termin nasilje, opisali njegove oblike in pregledali dejavnike, ki lahko pripomorejo k pojavnosti nasilja. Zatem smo opredelili pojem partnerstvo in z njim povezana partnerska razmerja. V nadaljevanju smo opredelili značilnosti storilca in žrtve nasilja, zakaj le-te ostajajo v nasilnih razmerjih in kaj lahko storimo za kvaliteten partnerski odnos. V osrednjem delu teoretičnega dela smo opredelili termina mladostništvo in mladostniška partnerska razmerja ter skušali ugotoviti, kako se razlikujejo od razmerij v odraslosti. Preučili smo dejavnike, ki pomembno vplivajo na pojavnost nasilja, kakšne so njegove posledice na mladostnike in kako se le-ti soočajo z nasiljem. Na koncu smo predlagali načine, s katerimi lahko šola svoje učence informira, jim pomaga in posledično pripomore k zmanjšanju nasilja v mladostniških partnerskih razmerjih. V empiričnem delu smo preučili, v kolikšni meri so mladostniki že bili žrtve ali storilci različnih oblik nasilja v svojih razmerjih, in ugotovili, da je bila približno petina anketirancev že kdaj žrtev nasilja, približno desetina pa ga je že izvajala. Zanimalo nas je, kakšno je mnenje mladostnikov do morebitnega razreševanja težav z nasiljem v razmerjih s pomočjo tretje osebe ter ali so skozi šolanje pridobili dovolj informacij o načinih reševanja in preprečevanja nasilja v partnerskih razmerjih.
Ključne besede: partnerstvo, mladostniki, partnerska razmerja, nasilje, toleranca do nasilja
Objavljeno v DKUM: 30.08.2019; Ogledov: 1539; Prenosov: 270
Celotno besedilo (937,74 KB)