| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 48
First pagePrevious page12345Next pageLast page
1.
Vpliv pandemije covid-19 na proces poslovnega načrtovanja
Tanja Fic, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Pandemija covida-19 je imela globok vpliv na globalno gospodarstvo in poslovanje podjetij. Diplomsko delo z naslovom "Vpliv pandemije covida-19 na proces poslovnega načrtovanja" se osredotoča na analizo, kako je ta nepričakovani dogodek vplival na proces poslovnega načrtovanja. Namen naloge je raziskati, kako so se organizacije prilagodile novim izzivom, ki jih je prinesla pandemija, ter kako so prilagodile svoje poslovne načrte za zagotovitev stabilnosti in trajnosti. Uporabljene so različne raziskovalne metode, vključno z deskriptivno analizo in strokovnimi intervjuji s področja poslovnega načrtovanja. Poglavitni rezultati raziskave vključujejo ugotovitve o spremembah, ki so se pojavile v procesih poslovnega načrtovanja med pandemijo, in oceno učinkovitosti ukrepov za zagotavljanje neprekinjenega poslovanja. Poleg tega naloga prinaša tudi ugotovitve o pomembnosti prilagodljivosti in inovativnosti v poslovnem načrtovanju v obdobjih nepredvidljivih kriz. Na podlagi analize in raziskave naloge so izpeljani zaključki, ki poudarjajo pomen prilagajanja procesa poslovnega načrtovanja na spremenljive razmere in potrebo po vključevanju scenarijev izrednih dogodkov v načrte neprekinjenega poslovanja. V zaključku bomo prav tako podajali priporočila za organizacije, kako izboljšati svoje procese poslovnega načrtovanja in povečati odpornost proti prihodnjim nepredvidljivim dogodkom, vključno s pandemijami, kot je pandemija covida-19. Zaključno delo služi kot prispevek k razumevanju vpliva pandemije na proces poslovnega načrtovanja in kot vodilo za prihodnje ukrepe v podjetjih in organizacijah.
Keywords: poslovno načrtovanje, načrtovanje neprekinjenega poslovanja, pandemija, SARS-CoV-2, covid-19
Published in DKUM: 14.12.2023; Views: 329; Downloads: 13
.pdf Full text (879,67 KB)

2.
Monetarna politika Evropske centralne banke v času pandemije covid-19
Igor Fabjan, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Pandemija covida-19 je bila zdravstvena kriza, ki je grozila, da se bo hitro spremenila še v gospodarsko krizo. Evropska centralna banka (ECB) se je na začetku krize v letu 2020 odzvala z ukrepi, ki so omogočili ohranitev likvidnosti bank in vzdrževanje nizke inflacijske stopnje. Trg dela je bil zaradi pretrganja nabavnih verig in restriktivnih zdravstvenih ukrepov moten ter so ga poskušale regulirati vlade prizadetih držav. Zaradi povečanih izdatkov so se pojavili primanjkljaji v državnih proračunih ter se je hkrati poslabšala likvidnost podjetij in bank. Svet ECB je predlagal nadaljevanje izvajanja standardnih operacij monetarne politike s politiko nizkih ključnih obrestnih mer. Kot enega dodatnih ciljev so definirali tudi visoko likvidnost. Z operacijami dolgoročnejšega refinanciranja (LTRO), ciljno usmerjenimi operacijami dolgoročnejšega refinanciranja (TLTRO), izrednimi operacijami dolgoročnejšega refinanciranja (PELTRO) in programi nakupa vrednostnih papirjev (APP in PEPP) je ECB uspešno zagotovila potrebno likvidnost Evrosistema brez posledičnega vpliva na povečevanje inflacije. Letna stopnja inflacije v letih 2020 in 2021 ni bila visoka, se je pa povišala v letu 2022. Monetarna politika ECB ni bila kriva za povečanje inflacije, saj je bil glavni generator višje inflacije dvig cen energentov, kovin, barvnih kovin in hrane kot posledica vojne v Ukrajini in motenih dobavnih poti. Čeprav smo v nalogi največ pozornosti namenili ukrepom ECB v času COVID-19, pa smo proučili tudi ukrepe ECB v času finančne krize leta 2008 in te ukrepe primerjali z ukrepi v času pandemije covida-19. Ugotovili smo, da je bilo delovanje ECB od leta 2020 do leta 2022 mnogo izrazitejše. Kombinacija uporabljenih ključnih obrestnih mer ob velikosti in raznolikosti ukrepov je bila ustrezna za dosego dobre likvidnosti in ustrezne inflacijske stopnje. V letu 2022 je bila razlika med inflacijsko stopnjo in ključnimi obrestnimi merami že zelo velika ter je ECB začela septembra 2022 dvigovati ključne obrestne mere. Sprememba ključnih obrestnih mer pa ni posledica zgrešenih odločitev vodenja monetarne politike v času pandemije covida-19. V letu 2023 se inflacija znižuje, vendar še ne bo dosegla načrtovanih 2 % letno. ECB je v letu 2023 nadaljevala z dvigi ključnih obrestnih mer.
Keywords: Evropska centralna banka, EMU, monetarna politika, pandemija COVID-19, globalno finančno kriza
Published in DKUM: 07.11.2023; Views: 347; Downloads: 42
.pdf Full text (1,62 MB)

3.
Krizni management v času pandemije covid-19 v podjetju x
Maša Kovač, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Krizni management je ključen proces obvladovanja in upravljanja s situacijami, ki predstavljajo nenaden, nepredvidljiv in pogosto izjemno zahteven izziv za organizacije, podjetja, institucije ali posameznike. Njegov namen je zagotoviti hitro odzivanje na krizne razmere, obvladovanje njihovih učinkov ter preprečevanje nadaljnjega širjenja škode. V okviru diplomskega dela smo raziskali, kako prepoznati krizne razmere v podjetju ter analizirali zunanje vplive, ki lahko povzročijo krizne situacije. Osredotočili smo se na primer krize pandemije COVID-19 in njenega vpliva na podjetje "x". Še posebej nas je zanimalo, kako se je izbrano podjetje odzvalo na ukrepe družbenega distanciranja, kar nas je pripeljalo do naslednjih ugotovitev o tem ali zavarovalni agenti na daljavo podpišejo več zavarovalniških polic, ter ali so uspeli razširiti svoje poslovanje. Po drugi strani pa kako je delo med pandemijo vplivalo na stroške in prodajo podjetja glede na pred pandemski čas. V okviru diplomske naloge smo izvedli raziskavo, katere rezultati so razkrili več ključnih ugotovitev. Ugotovili smo, da zavarovalni agenti, ki delajo na daljavo, sklenejo več zavarovalniških polic z morebitnimi strankami. To nakazuje na pozitiven vpliv oddaljenega dela na učinkovitost prodajnih dejavnosti. Hkrati smo ugotovili, da podjetje dosega nižje stroške poslovanja, ko zavarovalni agenti delajo na daljavo. To kaže na potencialne prihranke v smislu infrastrukture in drugih operativnih stroškov. Preverili smo tudi hipotezo o tem, ali so zavarovalni agenti zaradi možnosti dela na daljavo povečali število prodajnih razgovorov, kar bi posledično vodilo v več sklenjenih zavarovalniških pogodb, ter da so povečali svojo prodajno mrežo. Naša raziskava je hipotezo potrdila le delno, saj je prišlo do odstopanja pri širjenju v tujino. Spoznali smo, tudi, da je podjetje v letu 2021 doseglo 17,63-odstotno povečanje prodaje v primerjavi z leti pred izbruhom pandemije.
Keywords: kriza, krizni management, pandemija, COVID-19, načini reševanja krize v podjetju.
Published in DKUM: 12.10.2023; Views: 272; Downloads: 34
.pdf Full text (1,46 MB)

4.
Zelene finance v bančništvu
Lana Cigan, 2023, undergraduate thesis

Abstract: V sodobnem času so bančne institucije zaradi raznih pritiskov tako s strani komitentov kot regulativ primorane k preoblikovanju načina lastnega poslovanja in obstoječe ponudbe storitev. Potrebna je implementacija okoljskih praks v sistem tega sektorja. Bistvo diplomske naloge je zeleno financiranje v bančništvu, ponudba zelenih produktov ter storitev in bančna politika EU, katere regulative morajo biti upoštevane. Na podlagi primerjav in grafov je bila ugotovljena razsežnost vpliva pandemije Covid-19 na zeleno financiranje, ki je v primerjavi z učinki, ki jih je ta pustila na drugih gospodarskih panogah v veliki meri pozitivna. Prav tako je znotraj tega dela predstavljeno zeleno zavajanje, ki predstavlja prevladujoč problem, s katerim se vlagatelji soočijo ob poplavi podatkov zelenega financiranja v bankah. Ta ne ogroža le količine vloženih sredstev investiranih v posamezni zeleni projekt marveč cilje opredeljene znotraj Pariškega sporazuma. Tako kot večina razvitih držav tudi Slovenija strmi k ponudbi zelenih produktov in uporabi trajnostnih finančnih instrumentov. Močan vpliv, ki ga imajo banke na ljudi je potrebno uporabiti v prid širjenja okoljskega ozaveščanja med zaposlenimi, kakor tudi med uporabniki zelenih storitev.
Keywords: zeleno financiranje v bankah, produkti zelenega financiranja, pandemija Covid-19, EU, zeleno zavajanje, Slovenija.
Published in DKUM: 30.08.2023; Views: 399; Downloads: 153
.pdf Full text (1,14 MB)

5.
Vpliv povečane uporabe digitalnih medijev na duševno zdravje mladostnikov v času pandemije covid-19
Lana Čeh, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Digitalna tehnologija je v zadnjih letih prevzela ves svet. Nenadno je naš svet v letu 2020 zajela tudi pandemija covida-19 in postala velik problem na različnih področjih. V življenja ljudi je prinesla različne omejitve (izolacija, distanciranje) in zato se je povečala uporaba digitalnih medijev. Metode: Literaturo smo sistematično pregledali in izvedli pregled literature. Uporabili smo opisno metodo dela, metodo kompilacije, analize in sinteze. Za iskanje znanstvene literature smo uporabili enotni iskalni niz. Literaturo smo iskali v mednarodnih elektronskih bazah: PubMed, CINHAL in Medline. Število zadetkov smo prikazali s pomočjo diagrama PRISMA. V sintezni tabeli smo prikazali identificirane raziskave. Izvedli smo tematsko analizo. Rezultati: Izmed 748 identificiranih zadetkov smo jih v našo raziskavo vključili 10. Rezultati so pokazali tako pozitivne kot negativne učinke uporabe digitalnih medijev na duševno zdravje mladostnikov. 80 % uporabljenih raziskav navaja negativne posledice za duševno zdravje mladostnikov. Razprava in zaključek: V narejeni raziskavi o vplivu povečane uporabe digitalnih medijev na duševno zdravje mladostnikov v času pandemije covida-19 smo odkrili negativne vplive digitalnih medijev. Digitalni mediji so porušili pozitivno duševno zdravje mladostnikov v času pandemije covida-19. Tako so se pri mladostnikih pojavili simptomi depresije, tesnobe, strahu, stresa in motenj spanja.
Keywords: digitalni mediji, duševno zdravje, mladostniki, pandemija COVID-19
Published in DKUM: 23.08.2023; Views: 587; Downloads: 124
.pdf Full text (685,55 KB)

6.
Nalezljive bolezni pandemija koronavirusne bolezni COVID-19 v Sloveniji; Primer: vpliv ukrepov na ljudi ob epidemiji COVID-19
Nadja Gojak, 2023, master's thesis

Abstract: Nalezljive bolezni predstavljajo velik medicinski problem od kar pomnimo. Pred več kot desetimi leti je veljalo prepričanje, da nalezljivih bolezni ni več. Medicinska znanost je zelo hitro napredovala, vendar vseeno ne dovolj hitro, da bi vse nalezljive bolezni izkoreninila. Decembra leta 2019 so v Wuhanu na Kitajskem zaznali več primerov pljučnic. Pri bolnikih so izključili številne običajne povzročitelje pljučnic ter respiratornih okužb in potrdili okužbo z novim koronavirusom, katerega so poimenovali SARS- CoV-2. Bolezen, ki jo povzroča COVID- 19.Pandemija nove koronavirusne bolezni se je v Slovenijo prvič uradno razširila 4. marca 2020, ko je bil odkrit prvi okuženi. 11. 3. 2020 je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila pandemijo COVIDA-19. Direktor organizacije je države pozval, naj okrepijo prizadevanja za zajezitev širjenja virusa in pripravijo svoje zdravstvene zmogljivosti. Epidemija v Sloveniji je bila razglašena 12. 3. 2020 in takrat so se začeli tudi ukrepi, ki so zaznamovali državo. Z epidemijo covida-19 so se življenja ljudi korenito spremenila. Slovenija je tako kot mnogo drugih ostalih držav sprejela omejitvene ukrepe, da bi preprečila širjenje koronavirusa. Namen magistrske naloge je bilo opisati novo nalezljivo bolezen covid-19 ter preučiti vplive ukrepov na ljudi ob epidemiji covida-19 v Sloveniji (katere ukrepe so ljudje najbolj/najmanj upoštevali).
Keywords: koronavirus, covid-19, pandemija, epidemija, Sars-CoV-2, ukrepi
Published in DKUM: 01.08.2023; Views: 464; Downloads: 43
.pdf Full text (3,88 MB)

7.
Finančna pismenost in vpliv pandemije COVID-19 na varčevalne in investicijske navade Slovencev.
Jure Fras, 2022, master's thesis

Abstract: Slovenci praviloma veljamo pri izbiri varčevanja za precej konservativen narod, ki je pretežno nenaklonjen tveganju. V nekaterih obdobjih je takšno finančno vedenje smiselno in povzroča manj finančne škode, v drugih obdobjih pa je lahko finančna škoda zaradi takšnega vedenja bistveno večja. Nahajamo se v izredno negotovem obdobju, ko so se posledice svetovne pandemije začele kazati na ekonomskem področju, vse skupaj pa je le še podkrepila vojna v Ukrajini. Spopadamo se s težavami na področju dobave energentov, prav tako nam ne prizanaša rekordno visoka inflacija, ki med ljudmi vzbuja strah in nestabilnost. Prav to je obdobje, ko je »varčevanje v nogavici« najbolj pogosta, a hkrati najslabša oblika varčevanja, saj inflacija požira vrednost našega denarja. V magistrski nalogi smo se spraševali, kaj pravzaprav vpliva na varčevalne navade ljudi. Ugotovili smo, da smo Slovenci, kljub nekaterim zmotnim prepričanjem, glede na ostale primerljive narode relativno visoko finančno pismeni. Največ znanj s področja finančne pismenosti dobimo skozi prakso in ob učenju z denarjem, zaostajamo pa pri učenju finančne pismenosti v sklopu izobraževalnih programov. Ugotavljali smo, katerih finančnih naložb se Slovenci največ poslužujemo in zakaj. V magistrskem delu je predstavljen pregled finančnih naložb glede na različne faktorje, kot so tveganje, donos, ročnost ipd. Preučevali smo vpliv pandemije COVID-19 na varčevalne in investicijske navade Slovencev in ugotovili, da se je varčevanje v tem obdobju enormno povečalo, stopnja varčevanja je znašala rekordnih 22,6 %. Pomanjkanje znanja ter nepreverjene informacije predstavljajo glavni razlog za konservativno varčevalno politiko Slovencev, sprememba le-te pa bi lahko ključno vplivala na ustrezno prerazporeditev kapitala, povečanje BDP-ja in višjo blaginjo med ljudmi.
Keywords: Finančna pismenost, finančni inštrumenti, varčevalne navade, investicijske navade, pandemija Covid-19.
Published in DKUM: 16.03.2023; Views: 510; Downloads: 88
.pdf Full text (2,58 MB)

8.
Delo računovodij v času virusa covid-19
Katja Gorenc, 2022, master's thesis

Abstract: Covid-19 bolezen je bila prvič prepoznana kot grožnja decembra 2019 v mestu Wuhan, Kitajska. Od takrat se je virus razširil po državah po vsem svetu in v kratkem času je WHO razglasila, da virus COVID 19 predstavlja izredne razmere na področju javnega zdravja. Uničujoč vpliv virusa ni omejen samo na področje javnega zdravja, ampak postane očiten tudi na ravni finančne dejavnosti. V luči krize pandemije Covid je svet bil priča pomembnim in dramatičnim spremembam na vseh ravneh, trendih in sektorjih, zaradi katerih je pandemija postala utemeljitev in način za ponovno razmišljanje o številnih temah, na katere je vplival ta virus, med drugim tudi na računovostvo. Med pandemijo so se organizacije soočale s številnimi težavami, kot je grožnja bankrota in plačilne nesposobnosti, ki so jih motivirale, da sprejmejo različne ukrepe, tudi odločitev za delo na daljavo, ki je prineslo ogromno izzivov. Glavni izzivi, s katerimi so se zaradi dela na daljavo soočali računovodje so večja delovna obremenitev, več stresa, več elektronske pošte in sestankov, slepa komunikacija s strankami, izolacija od sodelavcev oziroma članov ekipe. Virus je defintivno dodal večji pritisk na profesionalno in etično ravnanje računovodskega poklica. Seveda pa ima vsak izziv pozitivne in negativne vplive. Poleg zgoraj naštetih izzivov je pandemije prinesla tudi veliko priložnosti za izboljšave. Tako bi se naj soočali z »novim normalnim« računovodenjem, kot so računovodstvo po pandemiji poimenovali člani »velikih 4«. To delo obravava najpomembnejše vidike, izzive in spremembe, ki jih je pandemija prinesla v računovodstvo in v delo računovodij. Znotraj dela je predstavljena tudi raziskava, v kateri je sodelovalo več kot 200 računovodij iz Slovenije, s katero smo dobili pomemben vpogled v spremembe, ki jih je Covid-19 prinesel v vsakdanje poklicno življenje računovodij.
Keywords: Covid-19, Pandemija, Revizija, Računovodstvo, Delo na daljavo
Published in DKUM: 22.02.2023; Views: 423; Downloads: 81
.pdf Full text (1,14 MB)

9.
10.
Šolanje na daljavo v času pandemije COVID-19 z vidika staršev : magistrsko delo
Tina Kolarič, 2022, master's thesis

Abstract: Pandemija COVID-19 je družine privedla do spremenjenih okoliščin in do nekaterih izzivov, kot so izguba službe zaradi nastalih razmer, povečana socialna izključenost, socialna negotovost, pomanjkanje prostega časa, usklajevanje službe od doma in šolanja na daljavo, težav pri šolskem delu otrok na daljavo ... Vse to je vplivalo tudi na duševno zdravje staršev. Namen magistrskega dela je bil preučiti vidik staršev glede šolanja otrok v času pandemije COVID-19. Zanimalo nas je, kako so bili tehnično opremljeni starši, koliko so bili vpeti v šolsko delo otroka, kako kompetentni so bili pri uporabi tehnologije, koliko so komunicirali z učitelji, kateri so bili pozitivni in kateri negativni dejavniki za družino v času šolanja na daljavo ter katere morebitne posledice so se pojavile znotraj družine. Preučili smo, ali obstajajo razlike glede na starostno obdobje otrok, število otrok, status zaposlitve staršev, partnerski status in pomoč pri gospodinjskih opravilih. V empirični raziskavi je sodelovalo 669 staršev otrok prvega in drugega vzgojno- izobraževalnega obdobja iz Slovenije. Rezultati analize so pokazali, da je večina staršev po lastnih navedbah v času epidemije shajala s šolanjem na daljavo, vendar so otroci pri delu potrebovali več pomoči kot pred časom šolanja na daljavo. Staršem je največ stresa povzročalo usklajevanje družinskih in službenih obveznosti. Po njihovem mnenju je bilo najbolj pozitivno v času pandemije izvajanje skupnih dejavnosti znotraj družine.
Keywords: starši, družina, šolanje na daljavo, pozitivne in negativne spremembe, pandemija COVID-19
Published in DKUM: 06.01.2023; Views: 537; Downloads: 139
.pdf Full text (1,86 MB)

Search done in 1.95 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica