| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 59
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Upravljanje in obvladovanje gibanja zdravstvenih delavcev med pandemijo
Matic Levinger, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo preučevali problematiko upravljanja in obvladovanja gibanja zdravstvenih delavcev med pandemijo nalezljive bolezni. Ukrepa omejitve gibanja, ki ju v Sloveniji predpisuje zakonodaja, sta izolacija in karantena. V teoretičnem delu naloge smo predstavili seznam nalezljivih bolezni, pomembnih za državo, poti širjenja okužb ter ukrepe za preprečevanje širjenja okužb. Predstavili smo tudi izzive, s katerimi so se odločevalci spopadali med pandemijo COVIDA–19. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika želeli izvedeti, ali so zdravstveni delavci med pandemijo COVIDA–19 upoštevali priporočila za preprečevanje širjenja okužb, in kje so se zaposleni v zdravstvu najpogosteje okužili. Prav tako smo želeli ugotoviti, kateri izmed ukrepov omejitev gibanja je bil anketirancem odrejen, ter, ali so organizacije, v katerih so zaposleni imele odgovorno osebo, ki je skrbela za podajanje relevantnih informacij v povezavi s COVIDOM–19, in omejitvami gibanja. Ugotovili smo, da je bila velika večina zdravstvenih delavcev med pandemijo v stiku z okuženo osebo. Kljub temu jih skoraj polovica navaja, da jim ni bila odrejena nobena izmed oblik omejitve gibanja. Dobra polovica anketiranih navaja, da so se z novim koronavirusom okužili na delovnem mestu. V prihodnje bi bilo potrebno raziskati, s katerimi ukrepi bi zmanjšali število izolacij in karanten, ki so bile odrejene zdravstvenim delavcem, ter, ali zaposleni poznajo razliko med izolacijo in karanteno, in ustrezno ravnanje v primeru odrejenega ukrepa. Na področju upravljanja in obvladovanja gibanja zdravstvenih delavcev med pandemijo nalezljive bolezni je tako še veliko prostora za sistemske rešitve, ki bi pripomogle k uspešnejšem in učinkovitejšem doseganju ciljev, ki jih želimo doseči z ukrepom omejitve gibanja.
Ključne besede: epidemija/pandemija, izolacija, karantena, omejitev gibanja, zdravstveni delavci
Objavljeno v DKUM: 01.02.2023; Ogledov: 16; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

2.
3.
Digitalna transformacija logističnih procesov v panogi ravnanja z odpadki
Tjaša Vodička, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu ugotavljamo vpliv pandemije covida-19 na digitalizacijo logističnih procesov, in sicer na področju ravnanja z odpadki. Najprej teoretično preučujemo vlogo digitalizacije, pri čemer izpostavimo tako prednosti kot slabosti digitalizacije poslovanja. Še posebej se osredotočimo na vpliv pandemije, ki je povzročila potrebo po globalni digitalizaciji podjetij. To je pomenilo hitro prilagajanje tako nestabilnim tržnim razmeram, kot tudi vse zahtevnejšim željam kupcev. S pregledom različnih mednarodnih študij smo ugotovili, da je bila sprememba na ravni digitalizacije podjetij v času pandemije nujna za njihov obstoj, hkrati pa je prav digitalizacija postavila temelje poslovanja v prihodnosti. Pandemija koronavirusne bolezni je podjetja postavila pred tehnološko prelomno točko in za vedno spremenila način njihovega poslovanja. Podjetja se trudijo ostati na vrhu svoje industrije tako, da sledijo razvijajočemu se digitalnemu svetu. Posledice so vidne v proizvodnem in logističnem sektorju. Proizvodna in logistična industrija svoj ekosistem integrirata z najsodobnejšimi tehnologijami pri upravljanju dobavne verige. Potreba po učinkovitem upravljanju motenj dobavnih verig v času epidemije je napovedala tehnološki prehod na logistiko 4.0. Danes pa premik k trajnosti po pandemiji vodi v prehod na logistiko 5.0. S trajnostnimi premiki k digitalnemu svetu se soočajo tudi slovenska podjetja. Zato smo se v magistrskem delu osredotočili na digitalne transformacije logističnega procesa v industriji ravnanja z odpadki, pri čemer nas je zanimalo predvsem, kako se je podjetje Surovina d.o.o. s tovrstnimi procesi soočalo pred pandemijo in po njej. Osredotočili smo se predvsem na področje logistike, ki je v tej panogi zelo pomembna, saj predstavlja velik del poslovne učinkovitosti. Zanimalo nas je, v katerem delu logističnega procesa v panogi ravnanja z odpadki se pojavlja največja potreba po digitalizaciji. Ugotovili smo, da se bo delež vlaganj – glede na obdobje pred pandemijo – bistveno povečal na področju digitalizacije. Podjetje največje potrebe po digitalizaciji izkazuje v procesu vhodne logistike – pri nabavi. Za podjetje Surovina d.o.o. je pomembno predvsem vzpostaviti elektronsko naročanje odvozov za dobavitelje in na podlagi tega vzpostaviti sprejemljiv vozni park, ki bi zmanjšal neizkoriščene kilometre, s tem pa stroške goriva ter količino emisij. Najpomembnejši sklop digitalizacije vhodne logistike bo reševanje reklamacij – modul bo podjetju omogočil prepoznavanje težav in zmanjšanje stroška s surovinami, ki ne dosegajo zahtevanih standardov.
Ključne besede: elektronsko poslovanje, informatizacija, digitalizacija, digitalna transformacija, pandemija, industrija ravnanja z odpadki, logistični procesi, nabavna logistika, prodajna logistika, optimizacija logistike.
Objavljeno v DKUM: 23.01.2023; Ogledov: 40; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (2,25 MB)

4.
Šolanje na daljavo v času pandemije COVID-19 z vidika staršev : magistrsko delo
Tina Kolarič, 2022, magistrsko delo

Opis: Pandemija COVID-19 je družine privedla do spremenjenih okoliščin in do nekaterih izzivov, kot so izguba službe zaradi nastalih razmer, povečana socialna izključenost, socialna negotovost, pomanjkanje prostega časa, usklajevanje službe od doma in šolanja na daljavo, težav pri šolskem delu otrok na daljavo ... Vse to je vplivalo tudi na duševno zdravje staršev. Namen magistrskega dela je bil preučiti vidik staršev glede šolanja otrok v času pandemije COVID-19. Zanimalo nas je, kako so bili tehnično opremljeni starši, koliko so bili vpeti v šolsko delo otroka, kako kompetentni so bili pri uporabi tehnologije, koliko so komunicirali z učitelji, kateri so bili pozitivni in kateri negativni dejavniki za družino v času šolanja na daljavo ter katere morebitne posledice so se pojavile znotraj družine. Preučili smo, ali obstajajo razlike glede na starostno obdobje otrok, število otrok, status zaposlitve staršev, partnerski status in pomoč pri gospodinjskih opravilih. V empirični raziskavi je sodelovalo 669 staršev otrok prvega in drugega vzgojno- izobraževalnega obdobja iz Slovenije. Rezultati analize so pokazali, da je večina staršev po lastnih navedbah v času epidemije shajala s šolanjem na daljavo, vendar so otroci pri delu potrebovali več pomoči kot pred časom šolanja na daljavo. Staršem je največ stresa povzročalo usklajevanje družinskih in službenih obveznosti. Po njihovem mnenju je bilo najbolj pozitivno v času pandemije izvajanje skupnih dejavnosti znotraj družine.
Ključne besede: starši, družina, šolanje na daljavo, pozitivne in negativne spremembe, pandemija COVID-19
Objavljeno v DKUM: 06.01.2023; Ogledov: 122; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

5.
Uspešnost in učinkovitost poslovanja avtohiše X v času pandemije COVID-19
Anže Šoštarič, 2022, diplomsko delo

Opis: Epidemija COVID-19 je vse gospodarstvo postavila na veliko preizkušnjo. Podjetja so se morala nastali situaciji hitro prilagoditi in z ustreznimi rešitvami zmanjšati vplive epidemije. V diplomski nalogi je v ta namen analizirano poslovanje podjetja X v avtomobilski industriji v obdobju treh let od nastanka epidemije. Veliko vlogo pri blaženju posledic epidemije so imeli t. i. vladni PKP-ukrepi, ki so podrobneje predstavljeni v nalogi. Podjetje se je na nastalo situacijo odzvalo pozitivno in v veliki meri ublažilo strmi padec poslovne uspešnosti glede na poslovanje podjetja pred nastopom pandemije koronavirusa.
Ključne besede: poslovna učinkovitost, poslovna uspešnost, pandemija COVID-19, PKP ukrepi, avtomobilska industrija
Objavljeno v DKUM: 05.01.2023; Ogledov: 60; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (3,08 MB)

6.
Zgodovinski pregled vpliva pandemij na likovno umetnost skozi čas ter avtorski odziv na pandemijo koronavirusa : magistrsko delo
Tina Krivec, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga z naslovom »Zgodovinski pregled vpliva pandemij na likovno umetnost skozi čas ter avtorski odziv na pandemijo koronavirusa« je sestavljena iz dveh delov. Teoretični del zajema predstavitev pandemij kuge, španske gripe, aidsa in koronavirusa ter vpliv le-teh na umetnike in njihovo ustvarjanje ter nasploh na stanje družbe. Predstavljeni so odzivi galerij v obdobju koronavirusa ter pomen umetnosti in humorja v času pandemije. Praktični del vsebuje serijo kolažev z avtorskim odzivom na pandemijo koronavirusa, ki temelji na logiki internetnega ustvarjanja memov in prikritih elementih humorja.
Ključne besede: pandemija, pandemična umetnost, koronavirus, duševnost, humor
Objavljeno v DKUM: 03.01.2023; Ogledov: 86; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (8,13 MB)

7.
Analiza vpliva pandemije COVID-19 na poslovanje družb v gradbeni dejavnosti
Monika Merc, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu, smo na podlagi analize poslovne uspešnosti ugotavljali ali je pandemija COVID-19, ki se je zaskrbljujoče hitro razširila po vsem svetu, okužila na milijone ljudi in skoraj ustavila svetovno gospodarstvo, vplivala na poslovanje družb v gradbeni dejavnosti. V teoretičnem delu smo predstavili težave s katerimi se je soočilo svetovno in slovensko gospodarstvo v času širjenja virusa, kakšen vpliv so te težave imele na družbe v gradbeni dejavnosti, ter kako so se slovenske družbe v gradbeni dejavnosti s tem spopadale. V drugi polovici diplomskega dela smo na podlagi bilance stanja in izkaza poslovnega izida, dveh za analizo izbranih podjetij, Cestno podjetje Ptuj d.d. in Gratel d.o.o., opravili analizo poslovnega izida ter izračunali temeljne kazalnike financiranja, investiranja, vodoravnega finančnega ustroja, gospodarnosti in donosnosti za leta 2017, 2018, 2019 in 2020, pri čemer leto 2020 predstavlja leto ko je bila razglašena pandemija. Na podlagi dobljenih rezultatov smo prišli do ugotovitve, da pandemija je vplivala na poslovanje slovenskih podjetij v gradbeni dejavnosti, saj je v času pandemije prihajalo do zamud in povišanja cen gradbenih materialov, pomanjkanja delovne sile, potrebna je bila dodatna organizacija dela in pojavljali so se dodatni stroški za podjetje, vse skupaj pa je vplivalo na njihov poslovni izid. Analiza je pokazala, da je pandemija vplivala na poslovno uspešnost podjetja Gratel d.o.o.. Razlogi se skrivajo v tem, da je podjetje pri svojem poslovanju skoraj popolnoma odvisno od podizvajalcev, dobave materialov, transporta in tuje delovne sile, to pa so področja kjer so se v času pandemije pojavljale težave. Velik delež njihovih poslovnih prihodkov izhaja iz zasebnih naložb, ki so v času pandemije zaradi negotovih časov upadle. Cestno podjetje Ptuj d.d. v času pandemije ni občutilo večjega vpliva na uspešnost poslovanja, saj glavnino poslovnih prihodkov podjetja sestavljajo prihodki iz javnih naročil in državnih investicij, te pa so potekale skoraj nemoteno.
Ključne besede: COVID-19, pandemija, gradbena dejavnost, gospodarstvo, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 30.11.2022; Ogledov: 165; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (6,46 MB)

8.
Odziv fiskalne politike na pandemijo COVID-19 v izbranih državah
Žiga Beranič, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo preučili odziv fiskalne politike na gospodarske posledice, ki jih je povzročila pandemija COVID-19. Na kratko opredelimo fiskalno politiko s teoretičnega vidika, nadalje pa preučimo vplive, ki jih je imela pandemija, zlasti na rast gospodarstva, brezposelnost in javne finance. Ekonomske posledice pandemije na države po svetu niso bile simetrične, do razlik je prihajalo tudi znotraj samih držav, pri čemer je imela ključno vlogo struktura samega gospodarstva. Države in regije, bolj odvisne od storitvenega sektorja, ki za poslovanje zahteva medosebne stike, so zaradi pandemije utrpele večjo škodo. Pri fiskalnih ukrepih smo se osredotočili na izbrane države, in sicer na Slovenijo, Nemčijo, Francijo, Italijo, Združeno kraljestvo in ZDA. Ugotovili smo, da je bil odziv fiskalne politike za blažitev posledic pandemije COVID-19 enormen, vendar se je ta med državami razlikoval, tako po intenziteti kot tudi načinu. Ugotovili smo, da je Slovenija utrpela manjšo gospodarsko škodo kot druge države EU, ob tem pa je v pandemičnih letih 2020 in 2021 imela več javnofinančnih izdatkov kot druge države EU.
Ključne besede: fiskalna politika, javne finance, makroekonomija, pandemija, COVID-19.
Objavljeno v DKUM: 10.11.2022; Ogledov: 124; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (2,15 MB)

9.
Vpliv gospodarske negotovosti na ameriško gospodarstvo in turizem
Andraž Konc, 2022, diplomsko delo

Opis: Pandemija covida-19 in ukrepi, ki so potrebni za obvladovanje virusa SARS-CoV-2, so v zelo kratkem času prispevali k zrušitvi svetovnega gospodarstva, ki je bilo pred izbruhom virusa na zelo visoki ravni. Dolgoročnih posledic teh ukrepov ne poznamo in ne vemo, kako bo izgledalo gospodarstvo v prihodnosti. Gospodarska negotovost v ZDA je doživela rekordne vrednosti. Opisali bomo, kakšen vpliv je imela gospodarska negotovost v času pandemije covida-19 na ameriški turizem in gospodarstvo. Ugotovili smo, da ima neugoden šok gospodarske negotovosti negativen efekt na realni BDP. Stopnja brezposelnosti se je v času rekordne gospodarske negotovosti povečala s 3,5 odstotka na 14,7 odstotka, kar je najvišja stopnja v 80 letih. Če želimo, da gospodarstvo uspešno deluje, moramo spremljati gospodarsko negotovost in se primerno odzvati. Gospodarska negotovost povzroči takojšnje zmanjšanje neto izvoza turizma za približno 2 %, učinek pa je dolgotrajen. Naraščajoča gospodarska negotovost je skupaj s koronavirusom povzročila enormno zmanjšanje turističnega povpraševanja v ZDA. Turizem tudi v začetku leta 2022 ni na ravni pred pandemijo.
Ključne besede: Gospodarska negotovost, turizem, gospodarstvo, ZDA, pandemija
Objavljeno v DKUM: 03.11.2022; Ogledov: 98; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (1,92 MB)

10.
Vpliv pandemije covid-19 na marketing v modni industriji
Nika Jeza, 2022, diplomsko delo

Opis: Svet se je leta 2020 soočil z veliko krizo v obliki pandemije COVID-19. V veliki meri je bila prizadeta tudi modna industrija, ki so jo zaznamovali upad prodaje, spremenjeno vedenje potrošnikov in prekinjene dobavne verige po vsem svetu. Mediji so poročali o različnih vrstah težav s katerimi so se soočali svetovni modni trgovci, kot je nepričakovano odpuščanje delavcev in zaposlenih, hkrati pa so morali izvajati prakse družbene odgovornosti za svoje skupnosti. V teoretičnem delu so zbrane informacije o modi in marketingu mode, opredeljen je pojem blagovna znamka, prav tako je zbranih veliko uporabnih informacij na temo marketinškega komuniciranja. V empiričnem delu so zbrani podatki o tem, kako je pandemija COVID-19 vplivala na modno industrijo in modne trgovce po svetu. Predstavljena je marketinška strategija blagovnih znamk Zara in H&M in kako sta se globalna modna trgovca spopadala s pandemijo. Čeprav ugotovitve kažejo, da svetovna modna trgovca uporabljata različne strategije marketinškega komuniciranja sta se na krizo pandemije COVID-19 odzvala s podobnimi pristopi, npr. s finančno podporo in začetkom proizvajanja zaščitne zdravstvene opreme.
Ključne besede: moda, marketing mode, blagovna znamka, pandemija COVID-19, marketinško komuniciranje.
Objavljeno v DKUM: 02.11.2022; Ogledov: 139; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici