| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza potreb po kompetencah in znanjih s področja kadrovskega managementa v času pandemije covid-19
Jan Petrovič, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga se osredotoča na znanja in kompetence na področju kadrovskega managementa v času pandemije Covid-19. Sestavljena je iz dveh delov. V teoretičnem delu povzamemo pandemijo Covid-19 in njene posledice na gospodarstvo ter opišemo kadrovski management: navedemo funkcije, dejavnosti in področja, vpliv kadrovskega managementa na uspešnost organizacije ter plačilo za delo v kadrovskem managementu v Sloveniji. V drugem delu podrobneje predstavimo raziskavo, katera znanja in kompetence so v času pandemije najbolj iskana na osnovi objavljenih oglasov. Na koncu povzamemo naše ugotovitve. Imeti prava znanja in kompetence je ključno, da bi kadrovski manager uspešno opravljal svoj poklic in prispeval k učinkovitosti organizacije.
Ključne besede: kadrovski management, kadrovske funkcije, kompetence, znanja, pandemija
Objavljeno: 16.08.2021; Ogledov: 69; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

2.
Žrtve nasilja v družini v času pandemije Covid-19
Sara Furlanič, 2021, diplomsko delo

Opis: Pandemija Covid-19 je vplivala na počutje prebivalstva po vsem svetu. Ker je Covid-19 bila nova nalezljiva bolezen, o kateri je bilo malo znanega, so se vlade držav odločile za ukrepe, ki naj bi preprečili širjenje bolezni. Ljudem je bila nenadoma odvzeta svoboda gibanja in druženja. Ostajali so v svoji domovih, ki naj bi bil najbolj varno okolje, pri tem je malo kdo pomislil, da dom ni vedno to. Izolacija sicer posameznika zaščiti brez boleznijo, ne more pa pred nasiljem. K nasilju so poleg izolacije prispevali tudi drugi stresni dogodki kot npr. izguba rednih prihodkov, dodatne obremenitve pri delu z otroki, ki so se šolali doma preko zoom-a. Vlada se je ukvarjala predvsem s pandemijo in pri tem pozabila na psihosocialne težave ljudi. Sama izolacija sicer ne vpliva na nasilje v družini, ampak ga lahko povečuje v družinah, kjer je že bilo. Tako je večina držav po svetu poročala o večjem nasilju v družinah v primerjavi s preteklim obdobjem, kjer so bile ogrožene predvsem ženske, otroci, starejši in invalidne osebe. Državne vlade so sicer sprejele številne ukrepe za pomoč žrtvam, pa vendar tega niso mogle v celoti preprečiti. Tako smo bili tudi v Sloveniji priča medijsko močno odmevnim krutim umorom in poskusom umora v letu pandemije (2020/2021). Razlogov za te umore in poskuse umorov ne moremo vselej pripisati izolaciji zaradi pandemije Covid-19, vendar je početje storilcev kaznivih dejanj povezanih s tem, lahko bila tudi pandemija. Dejstvo je, da podatki iz zadnjih desetih let v Sloveniji kažejo, da se je nasilje v družinah zmanjševalo. Temu so botrovali tudi sprejeta zakonska določila in ukrepi nevladnih organizacij, ki pomagajo žrtvam nasilja v družini. Vsekakor je pomembno, da je v času drugačnih okoliščin (kot je pandemija) potrebno nameniti večjo pozornost odkrivanju nasilja v družini in žrtvam omogočiti, da brez strahu pred morebitnim storilcem opozorijo na to.
Ključne besede: diplomske naloge, družina, nasilje, pandemija, Covid-19, umori
Objavljeno: 03.08.2021; Ogledov: 237; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (931,92 KB)

3.
Vpliv pandemije covida-19 na transport
Mateja Salcman, 2021, diplomsko delo

Opis: Konec leta 2019 je na Kitajskem izbruhnil nov gripi podoben virus, poimenovan SARS-CoV-2, bolezen, ki jo virus povzroča, pa covid-19. Virus se je razširil po celem svetu in razglašena je bila pandemija. Vlade so bile primorane ublažiti hitro širjenje virusa, zato so bili sprejeli strogi ukrepi, kot so zaustavitev javnega življenja, šolanje in delo od doma, zapiranje meja in obvezna 14-dnevna karantena ob vstopu v državo. To je nosilo posledice na različne panoge, med njimi tudi na transport. Potniški transport je bil v celoti zaustavljen ali je potekal pod strogimi pogoji. Tovorni transport se je srečal z raznimi novimi izzivi, kot so povečana ozka grla zaradi daljših časovnih dob na mejnih prehodih in pomanjkanje voznikov v času ukrepov. Sprejeta so bila sicer številna odstopanja od predpisanih zakonov za tovorni transport, da je lahko ta potekal kar se da nemoteno.
Ključne besede: pandemija, covid-19, SARS-CoV-2, potniški transport, tovorni transport
Objavljeno: 06.07.2021; Ogledov: 197; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

4.
Analiza orodij za delo na daljavo in ocena pripravljenosti organizacij na spremembe pogojev dela
Kamelija Chavdarova, 2021, magistrsko delo

Opis: During the Covid-19 pandemic, many companies have been forced to do remote work overnight to increase social distancing. This means new challenges, both for organizations as a whole and for the individuals within the organization who need to handle governance-related aspects and functions. Both managers and employees now need to accept these new conditions, partly to handle the changes that new governance structures entail, but above all to ensure that the business can be conducted in a satisfactory and successful manner. The e-collaboration tools thus play a crucial role in how employees can carry out their work from home in a similar way as in office, without losing productivity. The purpose of this master’s thesis is to research if the scenario for remote working is included in the strategic plan and companies are prepared to work from home. A survey questionnaire was conducted on 61 respondents from various ICT organizations, were forced to switch to remote work during the pandemic, focusing on examining productivity and underlying factors and experience of workers who are remote working.
Ključne besede: delo na daljavo, e-sodelovanje, orodja, IT podjetja, upravljanje, motivacija, produktivnost, pandemija
Objavljeno: 24.05.2021; Ogledov: 100; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

5.
Družbena odgovornost slovenskih korporacij
Maruša Malovrh, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava koncept družbene odgovornosti v slovenskih podjetjih. V teoretičnem delu so predstavljene opredelitve družbene odgovornosti različnih avtorjev, njen kratek zgodovinski pregled, njene prednosti, področja, ki jih zajema, ter njen položaj v Sloveniji. Pojasnili smo tudi najpogostejše standarde, ki se uporabljajo za njeno dokazovanje in posebnost družbeno odgovornega ravnanja v času pandemije, ki je bila razglašena v letošnjem letu. V empiričnem delu smo analizirali primer dobre prakse podjetja NLB d.d. Predstavili smo njegov pristop k družbeni odgovornosti, ter njegove aktivnosti, ki jih izvaja na tem področju. Izvedli smo tudi anketno raziskavo, s pomočjo katere smo proučevali položaj družbene odgovornosti v slovenskih podjetjih. Rezultati ankete so pokazali, da podjetja v večini poslujejo družbeno odgovorno in izvajajo tudi aktivnosti, ki zajemajo to obliko ravnanja. Pandemija, glede na mnenje anketiranih ni imela posebnega vpliva na dogodke kot so zmanjšanje plačila, odpuščanje, zmanjšanje prodaje in podobno. Prav tako je prevladovalo mnenje, da se obseg sredstev, namenjenih za družbeno odgovornost v času pandemije, ni zmanjšal, ampak je ostal enak.
Ključne besede: družbena odgovornost, pandemija, NLB d.d.
Objavljeno: 08.12.2020; Ogledov: 216; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

6.
Vpliv pandemije sars-cov-2 na spremembo poslovnega okolja podjetij
Špela Zemljič, 2020, diplomsko delo

Opis: Konec leta 2019 se je v Wuhanu, mestu na Kitajskem, razširil nov koronavirus imenovan SARS-CoV-2, zaradi katerega je bila po svetu razglašena pandemija. Pandemija je za seboj pustila številne posledice, tako na posameznikih, med katerimi se je pojavil strah in smrtne žrtve, kot tudi na podjetjih v Sloveniji in po svetu. Zadan je bil velik udarec določenim dejavnostim, kot so turizem, gostinstvo, ne prehrambna trgovina, avtomobilska industrija in podobno. Pandemija koronavirusa pa za seboj ni prinesla le negativnih posledic, temveč je v nekaterih podjetjih pozitivno vplivala na poslovanje. Podjetja, ki so v času pandemije doživela pozitivne posledice, sodijo v dejavnosti prehrambne trgovine, zraven le teh pa se je porast prihodkov pokazal tudi v trgovinah s spletno prodajo, podjetjih za raznos paketov, v podjetjih, usmerjenih v farmacijo, ter drugih. Nekatera podjetja so v času pandemije na trgu zaznala priložnost za preusmeritev dejavnosti. Mnoga izmed njih so pričela s šivanjem mask. Vsekakor lahko poročamo o velikih spremembah v poslovnem okolju podjetij. Poslovno okolje je prostor, ki vključuje notranje in zunanje dejavnike. V delu diplomskega projekta smo se osredotočali predvsem na zunanje okolje, ki se je zaradi pandemije hitro spreminjalo in managerjem podjetij prekrižalo številne načrte v poslovanju. Iz vlad so prihajali novi zakoni in priporočila, ki so prizadeli podjetja in povzročili preudarnejše razmišljanje ljudi. Zaradi tega je prišlo do manjše potrošnje pri ne nujnih rečeh. Za lažje razumevanje vpliva poslovnega okolja na podjetja smo se v samem delu osredotočili na podjetja v dejavnostih turizma, gostinstva in prehrambne trgovine, kjer smo ob preučevanju dejavnikov PEST analize zaznali številne spremembe na področju političnih, ekonomskih, socio-kulturnih in tehnoloških dejavnikov. Večina teh dejavnikov je na podjetje vplivala negativno in mnogim podjetjem, predvsem podjetjem v ogroženih dejavnostih kot sta turizem in gostinstvo, prekrižala načrte za nadaljnje poslovanje.
Ključne besede: pandemija, koronavirus SARS-CoV-2, poslovno okolje podjetja, PEST analiza, dejavnost turizma, gostinstva in prehrambne trgovine.
Objavljeno: 10.11.2020; Ogledov: 768; Prenosov: 346
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

7.
Nabavno poslovanje v času pandemije COVID-19
Tjaša Vuk, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomski projekt temelji na ugotavljanju vplivov na nabavno poslovanje v času pandemije COVID-19 s poudarkom na oskrbovalnih verigah in javnih naročilih. V teoretičnem delu opredelimo osnovne značilnosti nabavnega poslovanja, managementa oskrbnih verig in javnih naročil. V empiričnem delu pa prikažemo dejstva, primere in povzetke raziskav o vplivu pandemije na omenjena področja. Zaradi hitrega širjenja virusa in sprejetih ukrepov za zajezitev le-tega so bila podjetja prisiljena izboljšati nabavno poslovanje. S pomočjo digitalizacije so pridobila večji vpogled v poslovanje, spremenila načine plačevanja dobaviteljem s pomočjo rešitev v oblaku ter se lažje soočala z logističnimi težavami dobaviteljev. Zaradi zaprtja proizvodnih obratov na Kitajskem so se podjetja soočala s krčenjem mednarodnih trgovinskih tokov. Kljub temu pa so podjetja vlagala v odpornost dobavne verige in se usmerila k lokalnim dobaviteljem. Težave pa so spremljale tude vlade, ki so z javnimi naročili poskušale zagotoviti zaščitno opremo v zadostni količini in primerni kakovosti. Srečevale so se s »povratnim protekcionizmom«, ponarejenimi izdelki, zvišanjem cen itd. Pri tem ni bila izjema niti Slovenija. Zato so prilagodile postopke javnega naročanja, se povezale z zasebnim sektorjem, centralizirale nabavno poslovanje in se preusmerile na e-javno naročanje.
Ključne besede: nabavno poslovanje, pandemija, oskrbovalne verige, javno naročanje, ponudba, povpraševanje.
Objavljeno: 10.11.2020; Ogledov: 373; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

8.
Upravljanje in obvladovanje omejitve gibanja in karantena
Ana Hlastan, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo proučevali problematiko upravljanja in obvladovanja omejitve gibanja (izolacijo) in karanteno, ki sta ob tovrstnih dogodkih nujna ukrepa za preprečevanje širjenja izbruha nalezljivih bolezni. Za strateško razmišljanje je zato ključno, da tovrstne izbruhe pričakujemo, imamo potrebne postopkovnike in izbruhe čim prej poskušamo zaustaviti. V teoretičnem delu smo predstavili nalezljive bolezni, protiukrepe in načine obvladovanja bolezni. Predstavili smo tudi soočanje ljudi s situacijo in primere dobrih praks ravnanja nekoč (aviarna influenca, nova gripa) in danes (COVID-19). Nato smo podrobneje predstavili rezultate raziskave, izvedene z anketnim vprašalnikom. S pomočjo anketnega vprašalnika smo raziskali razmišljanje in ozaveščenost študentov o upravljanju in obvladovanju omejitve gibanja in karantene. V empiričnem delu diplomskega dela smo želeli ugotoviti mnenje študentov o problemu ignorance povsem naravne možnosti izbruha nalezljivih bolezni, problemu nepoznavanja pravilnega posredovanja in problemu posledic nepravilnega posredovanja pri izbruhu nalezljivih bolezni. Rezultati so pokazali, da se anketirani zavedajo možnega izbruha nalezljivih bolezni. Vedo, da je v takšni situaciji zelo pomembno ukrepanje strokovnjakov. Iz rezultatov je tudi razvidno, da več kot polovica anketiranih ne loči med izolacijo in karanteno ter da delno upoštevajo ukrepe. V takšnih izrednih dogodkih morajo biti informacije verodostojne, da ljudem dajo občutek varnosti. Anketirani so mnenja, da je bilo informacij v zvezi z virusom COVID-19 premalo, saj so jih iskali sami, pri prijateljih in prek medijev.
Ključne besede: izbruh nalezljivih bolezni, epidemija/pandemija, omejitev gibanja, karantena, upravljanje/obvladovanje.
Objavljeno: 06.11.2020; Ogledov: 366; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (1,78 MB)

9.
Poslovno okolje podjetja v času pandemije
Lejla Gorić, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo preučili poslovno okolje podjetja, njegovo pomembnost in lastnosti ter okoljski pregled. Prav tako smo opredelili zunanje okolje in ga razdelili na širše ter ožje okolje. Pomembnosti poslovnega okolja smo predstavili kot pomoč, torej kako poslovno okolje podjetjem pomaga, kar smo opredelili kot prednosti poslovnega okolja, medtem ko smo pri lastnostih izpostavili slabosti, in sicer negotovost, kompleksnost in dinamičnost. Pri okoljskem pregledu smo ugotavljali, kaj to sploh je. Ugotavljali smo, zakaj se uporablja in kateri so glavni cilji. Pri širšem okolju smo opredelili sile, in sicer demografske, gospodarske, sociokulturne, tehnološke, ekološke in politične. Nadaljevali smo z ožjim okoljem, kjer smo predstavili njegove dejavnike, in sicer kupce, zaposlene, dobavitelje, delničarje in medije. Naslednje poglavje je namenjeno le PEST analizi, kjer smo jo opredelili, predstavili njeno uporabo ter uporabo omenjene analize pri obvladovanju tveganj ter opredelili strateško upravljanje, njegove prednosti in slabosti ter dejavnike. V nadaljevanju smo predstavili pandemijo, podali primera črne smrti in španske gripe ter opredelili novi COVID-19. Tukaj smo predstavili tudi podjetja v času pandemije, ukrepe, ki so jih podjetja sprejela, in delo od doma, kjer smo predstavili, ali je delo od doma prednost ali slabost ter ali predstavlja oviro ali priložnost. Predstavili smo tudi podjetja v času pandemije v Sloveniji, kjer smo naprej podali nekaj informacij pred pandemijo in nadaljevali v čas pandemije. Teoretični del smo zaključili z ugotovitvami teoretičnega dela. Drugi del diplomskega projekta je praktični del, kjer smo preučevali turizem pred pandemijo in turizem v času pandemije; nadaljevali smo s predstavitvijo turizma pred pandemijo v Sloveniji, kajti glavni in bistveni del naše naloge je bil preučiti dejavnike PEST analize v turistični panogi v Sloveniji. Pri vsakem dejavniku smo se odločili izpostaviti en pozitiven in en negativen vpliv dejavnika na slovenski turizem. Dejavniki, ki smo jih preučili, so bili politični, kjer smo izpostavili dodelitev turističnih bonov in zaprte meje s strani vlade, ekonomski, kjer smo izpostavili brezposelnost v turistični panogi in povpraševanje po zdraviliščih zaradi turističnih bonov, sociokulturni, kjer smo izpostavili strah pred okužbo s COVID-19 in odpovedi rezervacij tujih turistov, ter tehnološki, kjer smo izpostavili umetno inteligenco in robotiko ter aplikacijo za sledenje osebam, okuženim s COVID-19. Vsak dejavnik smo opredelili kot pozitiven oziroma negativen vpliv na turizem. Preučili smo tudi odziv turizma na vplive dejavnikov. Na koncu smo zapisali naše ugotovitve glede na praktični del.
Ključne besede: poslovno okolje podjetja, PEST analiza, pandemija, COVID-19, podjetja, turizem.
Objavljeno: 28.10.2020; Ogledov: 608; Prenosov: 245
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

10.
Vpliv pandemije covida-19 na mednarodno trgovino
Tara Gantar, 2020, diplomsko delo

Opis: V današnjem času je mednarodna trgovina, ki jo opredeljujemo kot izmenjavo blaga, storitev, kapitala in ljudi med državami sveta, vedno bolj prisotna v naših vsakdanjih življenjih. Posamezniki, podjetja in države se za mednarodno trgovanje odločajo iz različnih razlogov, predvsem pa vsi od nje pričakujejo določene koristi. V teoretičnem delu smo proučili pojem mednarodne trgovine, njen nastanek in razvoj skozi zgodovino ter do danes, različne prednosti in slabosti, njen pomen v sodobnem svetu ter dejavnike udeležencev za nastopanje v mednarodnih poslih. V empiričnem delu smo po opredelitvi pandemije covida-19 z metodo analiziranja raziskali njen vpliv na mednarodno trgovino in različne omejitve, ki so posledično nastale na svetovnem trgu. Raziskali smo vpliv pandemije covida-19 na mednarodno trgovino z blagom in storitvami, tako da smo primerjali gibanje pred pandemijo covida-19 in med njo ter z grafom prikazali gibanje mednarodne trgovine ter 2 možna scenarija za njeno okrevanje v prihodnosti. V nadaljevanju smo proučili odzive mednarodnih organizacij, pri čemer smo se osredotočili na Svetovno trgovinsko organizacijo in Svetovno banko, in odzive držav za ohranjanje odprte in stabilne mednarodne trgovine. Prikazali smo, kako se spopadajo s tako imenovano koronakrizo in kakšne gospodarsko- ter trgovinskopolitične ukrepe sprejemajo za omejevanje posledic pandemije covida-19 na mednarodno trgovino.
Ključne besede: mednarodna trgovina, mednarodna trgovina z blagom, mednarodna trgovina s storitvami, pandemija covida-19, koronakriza, koronavirus SARS-CoV-2
Objavljeno: 22.10.2020; Ogledov: 579; Prenosov: 202
.pdf Celotno besedilo (718,92 KB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici