| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 48
First pagePrevious page12345Next pageLast page
1.
Potrošniško vedenje temnopoltih američanov med pandemijo covida-19
Tjaša Zidanšek, undergraduate thesis

Abstract: Potrošniško vedenje zajema vse odločitve, ki jih posamezniki sprejmejo, da kupijo ali ne kupijo izdelka ali storitve. Na vedenje potrošnikov vpliva mnogo dejavnikov. Sem uvrščamo situacijske, osebne, psihološke in socialne dejavnike. Eden izmed dejavnikov, ki je v veliki meri vplival na vedenje potrošnikov, je pandemija covida-19. Slednja je na svet vplivala v mnogo pogledih. Ljudi je prisilila, da so spremenili svoja življenja. Samoizolacija in previdnostni ukrepi so povzročili bistvene premike pri vedenju potrošnikov. Strah pred okužbo s koronavirusno boleznijo je povzročil panično in impulzivno nakupovanje dobrin in povečanje spletne prodaje. V diplomskem delu smo se osredotočili na temnopolte Američane in vpliv pandemije covida-19 na njihovo potrošniško vedenje. Zaradi hitro rastoče populacije, nizke povprečne starosti ter večanja kupne moči in stopnje izobraženosti temnopolti Američani predstavljajo pomembno skupino potrošnikov, tako v analognem kot digitalnem svetu. Pandemija covida-19 je temnopolte ameriške potrošnike prizadela na veliko načinov. Vplivala je na močan porast brezposelnosti in zniževanje plač, kar je spremenilo potrošniško vedenje temnopoltih Američanov. Prav tako je privedla do zaprtja številnih podjetij v njihovi lasti. Temnopolti ameriški potrošniki so v času pandemije covida-19 nakupovali premišljeno in stroškovno zavestno. Izogibali so se nakupovanju v fizičnih trgovinah in oklevali z nakupi večjih vrednosti. Osredotočili so se na nakupovanje nižjecenovnih izdelkov in izdelkov s popusti. Pandemija je privedla do povečane uporabe digitalnih naprav, kot so mobilni telefoni, televizija, igralne konzole, radio in predvajalniki glasbe. Temnopolti ameriški potrošniki so digitalne naprave uporabljali za iskanje informacij, spletno nakupovanje, poslušanje glasbe, uporabo družbenih omrežij in učenje. Skoraj polovica temnopoltih ameriških potrošnikov je v času pandemije covida-19 nakupovala na spletu. Na ta način so nakupovali predvsem oblačila in obutev, izdelke za zdravje in lepoto ter živila in zdravila. V času pandemije so veliko časa preživeli na družbenih omrežjih, kar jim je omogočalo povezovanje s prijatelji, deljenje vsebine in iskanje novih informacij.
Keywords: potrošnik, potrošniško vedenje, temnopolti Američani, temnopolti ameriški potrošniki, pandemija covida-19.
Published in DKUM: 28.09.2022; Views: 1; Downloads: 1
.pdf Full text (1,50 MB)

2.
Ravnanje z zdravstvenimi odpadki med pandemijo covid-19
Anja Vöröš Gaal, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Nepravilno ravnanje z zdravstvenimi odpadki lahko negativno vpliva na paciente, zdravstvene delavce, okolje in na osebe, ki te odpadke odvažajo. Izvajalci zdravstvenega varstva v bolnišnicah so poklicnim okužbam še bolj izpostavljeni, zato je pomembno, da imajo ustrezno in pravilno znanje ter prakso. Namen zaključnega dela je raziskati ravnanje z zdravstvenimi odpadki med pandemijo COVID-19.Izvedli smo sistematični pregled literature z metodo pregleda, analize, sinteze in kompilacije po smernicah PRISMA. Članke smo iskali s sestavljenim iskalnim nizom v naslednjih bazah podatkov: CINAHL, Medline in PubMed. Članke, izbrane na podlagi iskalnega niza, smo nato kritično ocenili s pomočjo orodja Joanna Briggs Institutes, jih analizirali ter rezultate sintetizirali. Rezultati raziskav so nam pokazali, da na znanje in ozaveščenost zdravstvenih delavcev s protokoli za obvladovanje okužb, s postopkom za ravnanje z odpadki, okuženimi z virusom SARS-CoV-19 in z razpoložljivimi sredstvi za obvladovanje okužb vpliva v največji meri spol, izobrazba ter delovne izkušnje. Najboljši način za odstranjevanje zdravstvenih odpadkov se je izkazalo sežiganje, vendar je treba upoštevati povečanje nevarnih emisij iz sežigalnic v okolje.Zdravstveni delavci niso vključeni le k zdravljenju bolnikov, temveč imajo veliko vlogo tudi pri ravnanju z odpadki. V večini raziskav se je izkazalo, da zdravstvene odpadke sežigajo. Vendar uporabijo tudi metodo reciklaže, avtoklaviranje, sterilizacijo, biološko predelavo ter pretvorbo v energijo.
Keywords: zdravstveni odpadki, ravnanje z zdravstvenimi odpadki, pandemija COVID-19
Published in DKUM: 19.08.2022; Views: 149; Downloads: 64
.pdf Full text (1014,93 KB)

3.
Vpliv pandemije "covid 19" na učni proces študentov
Jelena Cerović, 2022, master's thesis

Abstract: Dveletna pandemija je vplivala na učne procese študentov s prehodom na »hibridni model izobraževanja«. Mladi kot posebna družbena kategorija so bili med pandemijo še posebej prizadeti, kar dokazujejo številna poročila po svetu. Pandemija je vplivala na akademsko motivacijo, socialno kohezijo in psihično počutje študentov, pouk je potekal s programskimi orodji, ki so bila uporabljena tudi za ocenjevanje (testiranje) študentov v času pandemije. Prvi del je teoretičen. Opisali smo hibridni model izobraževanja, njegov nastanek, v nadaljevanju pa smo se osredotočili na opis popolnega prehoda študentov na ta način izobraževanja v času pandemije »covid-19«, prav tako pa smo opisali vpliv pandemije »covid-19« na študente medicine in usposabljanje zdravstvenega osebja. V drugem delu smo raziskali svojo temo: Vpliv pandemije »covid-19« na učni proces študentov. Raziskava je potekala z anketnim vprašalnikom. Postavili smo dve hipotezi, eno ovrgli in drugo sprejeli. Rezultate smo analizirali s programom SPSS (Statistical Package for the Social Sciences). Vprašalnik je bil sestavljen iz vprašanj za naslednja področja: 1. izobraževanje; 2. varnost in zdravje; 3. zaupanje v institucije; 4. delo in zaslužek; udeleženci so bili vnaprej obveščeni o obravnavanih temah. Anketiranci so imeli večinoma pozitivne ocene oziroma se ni nič spremenilo, medtem ko je bila njihova ocena »zaupanje v institucije« med izrednim stanjem večinoma negativna.
Keywords: pandemija »covid-19«, izobraževalni proces, učenje na daljavo, študenti, profesorji
Published in DKUM: 14.07.2022; Views: 120; Downloads: 26
.pdf Full text (13,25 MB)

4.
Izzivi in priložnosti za razvoj pivskega turizma v Ljubljani po pandemiji COVID-19 : magistrsko delo
Neli Selan, 2022, master's thesis

Abstract: Pivovarstvo je močna gospodarska panoga, saj je v porastu zanimanje za izdelavo piva. V Sloveniji se je število mikropivovarjev povečalo in z njim priložnosti za razvoj pivskega turizma, ki obsega kulinarična doživetja, kot so obisk pivovarn, okušanje lokalne pijače (piva) in hrane ter množico drugih aktivnosti, povezanih s pivom. V teoretičnem delu smo predstavili kulinarični turizem in njegovo podzvrst pivski turizem. Preučili smo stanje pivovarstva in pivskega turizma v Evropski uniji ter Sloveniji. Podrobneje smo analizirali stanje pivskega turizma pred, med in po pandemiji COVID-19, ki je pustil velike posledice v obratovanju mikropivovarn in posledično pivskem turizmu. Navedli smo primere dobre prakse razvoja pivskega turizma v Ljubljani po pandemiji COVID-19, Natoč mi še enga in Union Experience. V empiričnem delu naloge smo raziskovali izzive in priložnosti za razvoj pivskega turizma v Ljubljani po pandemiji COVID-19. Ugotovili smo, da ima Slovenija/Ljubljana velik potencial za razvijanje pivskega turizma, saj ima bogato kulturno dediščino, ki je priložnost za razvoj pivskih tur in za trženje pivskega turizma. Po pandemiji COVID-19 je v Sloveniji želja deležnikov pivskega turizma zagnati projekt Beer Pass in organizirati festival na temo piva, katerega rdeča nit bi bilo pivo. Na podlagi pregleda literature in opravljenih intervjujev smo podali predloge mikropivovarjem in STO za trajnostni razvoj pivskega turizma v Ljubljani, v smeri obogatitve pivskih tur z doživljanjem pivske zgodbe in povečanega informiranja, promocije mikropivovarjev in njihovih pivsko-turističnih produktov.
Keywords: kulinarični turizem, pivski turizem, pivovarstvo, pandemija COVID-19.
Published in DKUM: 08.07.2022; Views: 158; Downloads: 50
.pdf Full text (1,99 MB)

5.
Vpliv covid-19 na določitev stopnje nujnosti pri nujni medicinski pomoči : magistrsko delo
Simon Bukovec, 2022, master's thesis

Abstract: Decembra 2019 je bil na Kitajskem potrjen prvi primer novega koronavirusa (SARS-CoV-2), ki povzroči nalezljivo bolezen covid-19. Ta je kmalu povzročila svetovno pandemijo in prizadela mnoga področja človekovega delovanja, med drugim tudi zdravstvo in posledično paciente. Zaradi preobremenjenosti zdravstvenega sistema in njegove nepripravljenosti na večji izbruh nalezljivih bolezni, je bil ta prisiljen omejiti svoje delovanje nenujnih oddelkov. S tem so bile velikemu številu pacientov kršene pravice do varne, primerne in kakovostne zdravstvene obravnave kljub mednarodni in nacionalni ureditvi. Zaradi navedenega se je povečal tudi pritisk na urgentne centre oziroma centre nujne medicinske pomoči, kar pa je vplivalo tudi na triažo, s katero se določa stopnja nujnosti obravnave pacienta. Iz medijev je bilo mogoče zaslediti, da so nekateri zdravstveni zavodi zavračali obravnavo pacientov, ki niso predložili negativnega testa na covid-19. Hkrati je prišlo do konflikta etičnih pogledov med pravnimi pravili in njihovo izvedbo v praksi. Domača in mednarodna socialna pravna pravila temeljijo na deontološki teoriji, katere cilj in ideja je zagotovi vsem enako obravnavo in oskrbo. Ob tem so se v zdravstvenih zavodih srečevali s pomanjkanjem opreme in kadra ter bi bilo potrebno reševati situacijo skladno z utilitaristično teorijo, ki v ospredje postavlja reševanja največjega števila kakovostnih življenj. Priča pa smo bili tudi konfliktu individualnih in socialnih pravic, saj je bilo potrebno omejiti pravice posameznega pacienta, da je bilo mogoče ohraniti delujoče (javno) zdravstvo. Navedeni konflikti in situacije predstavljajo velik izziv tako za normodajalce kot tudi za zdravstveno osebje in nenazadnje tudi za paciente same.
Keywords: covid-19, triaža, pacientove pravice, nujna medicinska pomoč, pandemija, nalezljive bolezni
Published in DKUM: 08.07.2022; Views: 127; Downloads: 32
.pdf Full text (1,03 MB)

6.
Duševno zdravje starejših v času pandemije bolezni covid-19 : magistrsko delo
Katja Kotnik, 2022, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu so raziskane spremembe v duševnem zdravju starejših v času pandemije bolezni covid-19. Opredeljeni so pojmi pandemija bolezni covid-19, duševno zdravje, duševno zdravje starejših, depresivnost in depresija (pri starejših), anksioznost in anksiozne motnje (pri starejših) ter socialna kriza in ekstremni dogodek. S pomočjo deskriptivne metode dela, natančneje kvantitativne analize virov in literature, je bil opravljen pregled že obstoječih virov in literature z osredotočenjem na raziskave, ki so preučevale spremembe v duševnem zdravju starejših med pandemijo. Duševno zdravje starejših se je v času pandemije covida-19 v splošnem poslabšalo. V empiričnem delu magistrskega dela je bila s pomočjo kavzalno-neeksperimentalne metode dela, natančneje sekundarne analize podatkov, opravljena analiza podatkov, zbranih v mednarodni, longitudinalni in reprezentativni Raziskavi o zdravju, procesu staranja in upokojevanju v Evropi, na temo duševnega zdravja starejših med pandemijo, leta 2020. Z analizo več spremenljivk smo ugotovili, da se je duševno zdravje starejših (tj. anksioznost, depresivnost, težave s spanjem, osamljenost) med pandemijo poslabšalo v primerjavi s predkoronskim obdobjem, hkrati pa se je slabše duševno zdravje povezovalo z manjšim številom osebnih socialnih stikov, ki so jih starejši imeli s svojimi otroki, drugimi sorodniki, prijatelji, sodelavci in sosedi.
Keywords: covid-19, duševno zdravje, pandemija, starejši
Published in DKUM: 15.06.2022; Views: 193; Downloads: 53
.pdf Full text (859,95 KB)

7.
Doživljanje pandemije koronavirusa in šolanja na domu pri otrocih s posebnimi potrebami
Ana Lapornik Rešek, 2022, master's thesis

Abstract: Pandemija novega koronavirusa je bila ena izmed velikih sprememb v našem življenju, še posebej v življenju otrok. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kako so otroci s posebnimi potrebami doživljali pandemijo koronavirusa in kako so se počutili v času šolanja na domu ter če se pri tem pojavljajo statistično pomembne razlike glede na spol, starost in skupino posebnih potreb. Podatke smo zbirali z anketnimi vprašalniki, ki smo jih razdelili med otroke s posebnimi potrebami, stare od 9 do 15 let. Rezultati raziskave so pokazali, da so se pri otrocih v času šolanja na domu pojavljala tako negativna kot pozitivna čustva. Spodbudno je to, da otroci v tem času niso doživljali strahu in so dobili dovolj informacij o tem, kaj se dogaja in zakaj smo doma. Ena izmed pozitivnih ugotovitev naše raziskave je, da so otroci v veliki meri upoštevali ukrepe za preprečevanje širjenja koronavirusa. V povprečju je otrokom ljubši pouk v šoli kot šolanje na domu, saj so v največji meri pogrešali sošolce, kljub temu pa se v času šolanja na domu skoraj polovica vseh vprašanih ni nikoli počutila osamljeno. Nadalje smo ugotovili, da tako glede na spol, starost kot tudi skupino posebnih potreb obstajajo statistično pomembne razlike v določenih elementih doživljanja pandemije in šolanja na domu.
Keywords: pandemija, koronavirus, otroci s posebnimi potrebami, šolanje na domu
Published in DKUM: 31.03.2022; Views: 268; Downloads: 64
.pdf Full text (1,89 MB)

8.
Tržna analiza cestnega transporta v času pandemije covid-19
Ana Fijavž, 2021, bachelor thesis/paper

Abstract: Pandemija koronavirusa je v letu 2020 močno vplivala na gospodarstvo in čeprav so nekatera podjetja v tem obdobju iskala možnosti za preživetje na trgu, so druge obrti poslovale v obsegu, kot še nikoli prej. Zaradi hudega vpliva virusa ter posledičnih omejitev in predpisov je bila močno prizadeta tudi transportna industrija, ki je bila ključnega pomena za oskrbo države z osnovnimi izdelki, zdravili in vsemi medicinskimi pripomočki. Zapiranje proizvodnih obratov, odločbe o karanteni in pomanjkanje dela pa so ovirali tudi poslovanje cestnih tovornih prevoznikov. V diplomskem delu smo pripravili tržno analizo cestnega transporta v času pandemije COVID-19 ter obravnavali negativne vplive, s katerimi so se morali soočati tudi prevozniki. Analizirali smo ukrepe in omejitve držav, potrebno dokumentacijo za prestop občinskih ter državnih mej, vpliv konkurence, indeks cen in ponudbo ter povpraševanje po tovornih storitvah in jih primerjali s stanjem še pred pojavom koronavirusa v letu 2019.
Keywords: Transport, cestni tovorni transport, pandemija, COVID-19, analiza
Published in DKUM: 03.03.2022; Views: 370; Downloads: 68
.pdf Full text (1,74 MB)

9.
Pomen timskega dela v času COVID-19 epidemije
Jožica Trstenjak, 2021, master's thesis

Abstract: Teoretično izhodišče: V času epidemije COVID-19 so posebno pripravljenost morali izkazati socialno varstveni zavodi. Zaradi pojava nove nalezljive bolezni so bile spremembe organizacije dela in stiske zaposlenih v ustanovah, kjer delajo z ranljivo populacijo oseb z motnjami v duševnem razvoju, zelo velike. V teh ustanovah je bila v tem obdobju izrednega pomena uspešnost spoprijemanja z vsemi novostmi odvisna od dobre organiziranosti in timskega sodelovanja vodilnih zaposlenih, in vodstva z zaposlenimi. Metode: V empiričnem delu raziskave smo uporabili metodo anketiranja. Pridobljene podatke smo analizirali s pomočjo metod opisne in sklepne statistike, statistično smo jih obdelali s pomočjo računalniškega programa IBM SPSS ter rezultate prikazali s pomočjo tabel in grafov. Preizkus statistične značilnosti razlik med skupinama vodij in ostalih zaposlenih v njihovi oceni timskega dela (RV1) smo opravili s pomočjo Mann-Whitneyevega preizkusa. Z χ2 preizkusom hipoteze enake verjetnosti smo preverjali, ali med odgovori anketirancev na vprašanje o pomembnosti prispevka posameznega dejavnika h učinkovitemu timskemu delu zaposlenih (RV2) kateri prevladuje. Odgovore anketirancev na vprašanja odprtega tipa smo analizirali s kvalitativno analizo. Rezultati: Rezultati so pokazali, da je bilo za zaposlene v času epidemije timsko delo izrednega pomena. Izpostavili so ključne dejavnike za uspešno timsko delo. Izkazalo se je tudi, da se vodje in ostali zaposleni razlikujejo v oceni timskega dela v ustanovi. Diskusija in zaključek: Zavedanje vodij in zaposlenih o pomenu timskega dela na vseh področjih je ključno za uspešno delovanje, sodelovanje in premagovanje stisk ob pojavu koronavirusne bolezni.
Keywords: pandemija, medsebojni odnosi, koronavirusna bolezen, socialno varstvena ustanova
Published in DKUM: 07.02.2022; Views: 315; Downloads: 137
.pdf Full text (1,90 MB)

10.
COVID-19 in vpliv na kriminaliteto - ugotovitve študij v odnosu do policijskega dela : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Špela Meglič, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Med pandemijo, ki nam je krojila usodo pretekli dve leti, so bili organi pregona odgovorni za sodelovanje z vladnimi in javnimi agencijami z namenom služenja lokalni skupnosti, vzdrževanju javnega reda in miru ter prizadevanju zaustavitve širjenja virusa. Takoj za zdravstvenimi delavci so delovale policijske sile, ki so se znašle v nepredvidljivi in nepredstavljivi situaciji. Pojavila se je nova in neznana oblika grožnje, ki nas je ogrozila v takšni meri, da je bila Svetovna zdravstvena organizacija v januarju 2020, primorana razglasiti pandemijo po vsem svetu. Policijske sile so se morale vključiti tudi v nove vloge pri urejanju družbenega vedenja. Pandemija SARS-CoV-2 je ustvarila vrsto edinstvenih izzivov za policijske uprave po vsem svetu. Tako so bili vsi primorani prilagoditi novonastali situaciji in povečani delovni obremenitvi ter posledično spremeniti svoj odnos do dela. Policisti so bili vsakodnevno izpostavljeni različnim izzivom, pri katerih je bilo zdravje še kako pomembno. Obenem so se povečali dodatni pritiski, saj so morali organi pregona spremeniti in uvesti nove postopke, s katerimi se je zagotovil minimalni stik s prebivalci. V diplomski nalogi smo skozi delo želeli raziskati, kako se je tekom pandemije spreminjalo policijsko delo oz. kakšne dodatne naloge so dobili policisti po vsem svetu, problematično delo policistov pa smo raziskovali predvsem v Sloveniji. Obenem smo se osredotočili tudi na varnost in zaščito policistov pri delu, ter kako so institucije poskrbele za varnost svojih uslužbencev, saj je ravno varnost zelo pomembna dobrina, katero moramo varovati. Ocenili smo, da so policisti po vsem svetu kljub novim koronavirusom svoje delo opravili učinkovito, strokovno in uspešno.
Keywords: policija, policijsko delo, covid-19, pandemija, kriminaliteta, vpliv na kriminaliteto, diplomske naloge
Published in DKUM: 06.01.2022; Views: 374; Downloads: 106
.pdf Full text (984,09 KB)

Search done in 0.15 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica