| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 13
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Vpliv pandemije covida-19 na transport
Mateja Salcman, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Konec leta 2019 je na Kitajskem izbruhnil nov gripi podoben virus, poimenovan SARS-CoV-2, bolezen, ki jo virus povzroča, pa covid-19. Virus se je razširil po celem svetu in razglašena je bila pandemija. Vlade so bile primorane ublažiti hitro širjenje virusa, zato so bili sprejeli strogi ukrepi, kot so zaustavitev javnega življenja, šolanje in delo od doma, zapiranje meja in obvezna 14-dnevna karantena ob vstopu v državo. To je nosilo posledice na različne panoge, med njimi tudi na transport. Potniški transport je bil v celoti zaustavljen ali je potekal pod strogimi pogoji. Tovorni transport se je srečal z raznimi novimi izzivi, kot so povečana ozka grla zaradi daljših časovnih dob na mejnih prehodih in pomanjkanje voznikov v času ukrepov. Sprejeta so bila sicer številna odstopanja od predpisanih zakonov za tovorni transport, da je lahko ta potekal kar se da nemoteno.
Keywords: pandemija, covid-19, SARS-CoV-2, potniški transport, tovorni transport
Published: 06.07.2021; Views: 80; Downloads: 31
.pdf Full text (2,10 MB)

2.
Analiza orodij za delo na daljavo in ocena pripravljenosti organizacij na spremembe pogojev dela
Kamelija Chavdarova, 2021, master's thesis

Abstract: During the Covid-19 pandemic, many companies have been forced to do remote work overnight to increase social distancing. This means new challenges, both for organizations as a whole and for the individuals within the organization who need to handle governance-related aspects and functions. Both managers and employees now need to accept these new conditions, partly to handle the changes that new governance structures entail, but above all to ensure that the business can be conducted in a satisfactory and successful manner. The e-collaboration tools thus play a crucial role in how employees can carry out their work from home in a similar way as in office, without losing productivity. The purpose of this master’s thesis is to research if the scenario for remote working is included in the strategic plan and companies are prepared to work from home. A survey questionnaire was conducted on 61 respondents from various ICT organizations, were forced to switch to remote work during the pandemic, focusing on examining productivity and underlying factors and experience of workers who are remote working.
Keywords: delo na daljavo, e-sodelovanje, orodja, IT podjetja, upravljanje, motivacija, produktivnost, pandemija
Published: 24.05.2021; Views: 63; Downloads: 27
.pdf Full text (1,42 MB)

3.
Družbena odgovornost slovenskih korporacij
Maruša Malovrh, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga obravnava koncept družbene odgovornosti v slovenskih podjetjih. V teoretičnem delu so predstavljene opredelitve družbene odgovornosti različnih avtorjev, njen kratek zgodovinski pregled, njene prednosti, področja, ki jih zajema, ter njen položaj v Sloveniji. Pojasnili smo tudi najpogostejše standarde, ki se uporabljajo za njeno dokazovanje in posebnost družbeno odgovornega ravnanja v času pandemije, ki je bila razglašena v letošnjem letu. V empiričnem delu smo analizirali primer dobre prakse podjetja NLB d.d. Predstavili smo njegov pristop k družbeni odgovornosti, ter njegove aktivnosti, ki jih izvaja na tem področju. Izvedli smo tudi anketno raziskavo, s pomočjo katere smo proučevali položaj družbene odgovornosti v slovenskih podjetjih. Rezultati ankete so pokazali, da podjetja v večini poslujejo družbeno odgovorno in izvajajo tudi aktivnosti, ki zajemajo to obliko ravnanja. Pandemija, glede na mnenje anketiranih ni imela posebnega vpliva na dogodke kot so zmanjšanje plačila, odpuščanje, zmanjšanje prodaje in podobno. Prav tako je prevladovalo mnenje, da se obseg sredstev, namenjenih za družbeno odgovornost v času pandemije, ni zmanjšal, ampak je ostal enak.
Keywords: družbena odgovornost, pandemija, NLB d.d.
Published: 08.12.2020; Views: 192; Downloads: 43
.pdf Full text (1,00 MB)

4.
Vpliv pandemije sars-cov-2 na spremembo poslovnega okolja podjetij
Špela Zemljič, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Konec leta 2019 se je v Wuhanu, mestu na Kitajskem, razširil nov koronavirus imenovan SARS-CoV-2, zaradi katerega je bila po svetu razglašena pandemija. Pandemija je za seboj pustila številne posledice, tako na posameznikih, med katerimi se je pojavil strah in smrtne žrtve, kot tudi na podjetjih v Sloveniji in po svetu. Zadan je bil velik udarec določenim dejavnostim, kot so turizem, gostinstvo, ne prehrambna trgovina, avtomobilska industrija in podobno. Pandemija koronavirusa pa za seboj ni prinesla le negativnih posledic, temveč je v nekaterih podjetjih pozitivno vplivala na poslovanje. Podjetja, ki so v času pandemije doživela pozitivne posledice, sodijo v dejavnosti prehrambne trgovine, zraven le teh pa se je porast prihodkov pokazal tudi v trgovinah s spletno prodajo, podjetjih za raznos paketov, v podjetjih, usmerjenih v farmacijo, ter drugih. Nekatera podjetja so v času pandemije na trgu zaznala priložnost za preusmeritev dejavnosti. Mnoga izmed njih so pričela s šivanjem mask. Vsekakor lahko poročamo o velikih spremembah v poslovnem okolju podjetij. Poslovno okolje je prostor, ki vključuje notranje in zunanje dejavnike. V delu diplomskega projekta smo se osredotočali predvsem na zunanje okolje, ki se je zaradi pandemije hitro spreminjalo in managerjem podjetij prekrižalo številne načrte v poslovanju. Iz vlad so prihajali novi zakoni in priporočila, ki so prizadeli podjetja in povzročili preudarnejše razmišljanje ljudi. Zaradi tega je prišlo do manjše potrošnje pri ne nujnih rečeh. Za lažje razumevanje vpliva poslovnega okolja na podjetja smo se v samem delu osredotočili na podjetja v dejavnostih turizma, gostinstva in prehrambne trgovine, kjer smo ob preučevanju dejavnikov PEST analize zaznali številne spremembe na področju političnih, ekonomskih, socio-kulturnih in tehnoloških dejavnikov. Večina teh dejavnikov je na podjetje vplivala negativno in mnogim podjetjem, predvsem podjetjem v ogroženih dejavnostih kot sta turizem in gostinstvo, prekrižala načrte za nadaljnje poslovanje.
Keywords: pandemija, koronavirus SARS-CoV-2, poslovno okolje podjetja, PEST analiza, dejavnost turizma, gostinstva in prehrambne trgovine.
Published: 10.11.2020; Views: 673; Downloads: 311
.pdf Full text (1,52 MB)

5.
Nabavno poslovanje v času pandemije COVID-19
Tjaša Vuk, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Diplomski projekt temelji na ugotavljanju vplivov na nabavno poslovanje v času pandemije COVID-19 s poudarkom na oskrbovalnih verigah in javnih naročilih. V teoretičnem delu opredelimo osnovne značilnosti nabavnega poslovanja, managementa oskrbnih verig in javnih naročil. V empiričnem delu pa prikažemo dejstva, primere in povzetke raziskav o vplivu pandemije na omenjena področja. Zaradi hitrega širjenja virusa in sprejetih ukrepov za zajezitev le-tega so bila podjetja prisiljena izboljšati nabavno poslovanje. S pomočjo digitalizacije so pridobila večji vpogled v poslovanje, spremenila načine plačevanja dobaviteljem s pomočjo rešitev v oblaku ter se lažje soočala z logističnimi težavami dobaviteljev. Zaradi zaprtja proizvodnih obratov na Kitajskem so se podjetja soočala s krčenjem mednarodnih trgovinskih tokov. Kljub temu pa so podjetja vlagala v odpornost dobavne verige in se usmerila k lokalnim dobaviteljem. Težave pa so spremljale tude vlade, ki so z javnimi naročili poskušale zagotoviti zaščitno opremo v zadostni količini in primerni kakovosti. Srečevale so se s »povratnim protekcionizmom«, ponarejenimi izdelki, zvišanjem cen itd. Pri tem ni bila izjema niti Slovenija. Zato so prilagodile postopke javnega naročanja, se povezale z zasebnim sektorjem, centralizirale nabavno poslovanje in se preusmerile na e-javno naročanje.
Keywords: nabavno poslovanje, pandemija, oskrbovalne verige, javno naročanje, ponudba, povpraševanje.
Published: 10.11.2020; Views: 319; Downloads: 132
.pdf Full text (1,15 MB)

6.
Upravljanje in obvladovanje omejitve gibanja in karantena
Ana Hlastan, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo proučevali problematiko upravljanja in obvladovanja omejitve gibanja (izolacijo) in karanteno, ki sta ob tovrstnih dogodkih nujna ukrepa za preprečevanje širjenja izbruha nalezljivih bolezni. Za strateško razmišljanje je zato ključno, da tovrstne izbruhe pričakujemo, imamo potrebne postopkovnike in izbruhe čim prej poskušamo zaustaviti. V teoretičnem delu smo predstavili nalezljive bolezni, protiukrepe in načine obvladovanja bolezni. Predstavili smo tudi soočanje ljudi s situacijo in primere dobrih praks ravnanja nekoč (aviarna influenca, nova gripa) in danes (COVID-19). Nato smo podrobneje predstavili rezultate raziskave, izvedene z anketnim vprašalnikom. S pomočjo anketnega vprašalnika smo raziskali razmišljanje in ozaveščenost študentov o upravljanju in obvladovanju omejitve gibanja in karantene. V empiričnem delu diplomskega dela smo želeli ugotoviti mnenje študentov o problemu ignorance povsem naravne možnosti izbruha nalezljivih bolezni, problemu nepoznavanja pravilnega posredovanja in problemu posledic nepravilnega posredovanja pri izbruhu nalezljivih bolezni. Rezultati so pokazali, da se anketirani zavedajo možnega izbruha nalezljivih bolezni. Vedo, da je v takšni situaciji zelo pomembno ukrepanje strokovnjakov. Iz rezultatov je tudi razvidno, da več kot polovica anketiranih ne loči med izolacijo in karanteno ter da delno upoštevajo ukrepe. V takšnih izrednih dogodkih morajo biti informacije verodostojne, da ljudem dajo občutek varnosti. Anketirani so mnenja, da je bilo informacij v zvezi z virusom COVID-19 premalo, saj so jih iskali sami, pri prijateljih in prek medijev.
Keywords: izbruh nalezljivih bolezni, epidemija/pandemija, omejitev gibanja, karantena, upravljanje/obvladovanje.
Published: 06.11.2020; Views: 304; Downloads: 157
.pdf Full text (1,78 MB)

7.
Poslovno okolje podjetja v času pandemije
Lejla Gorić, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo preučili poslovno okolje podjetja, njegovo pomembnost in lastnosti ter okoljski pregled. Prav tako smo opredelili zunanje okolje in ga razdelili na širše ter ožje okolje. Pomembnosti poslovnega okolja smo predstavili kot pomoč, torej kako poslovno okolje podjetjem pomaga, kar smo opredelili kot prednosti poslovnega okolja, medtem ko smo pri lastnostih izpostavili slabosti, in sicer negotovost, kompleksnost in dinamičnost. Pri okoljskem pregledu smo ugotavljali, kaj to sploh je. Ugotavljali smo, zakaj se uporablja in kateri so glavni cilji. Pri širšem okolju smo opredelili sile, in sicer demografske, gospodarske, sociokulturne, tehnološke, ekološke in politične. Nadaljevali smo z ožjim okoljem, kjer smo predstavili njegove dejavnike, in sicer kupce, zaposlene, dobavitelje, delničarje in medije. Naslednje poglavje je namenjeno le PEST analizi, kjer smo jo opredelili, predstavili njeno uporabo ter uporabo omenjene analize pri obvladovanju tveganj ter opredelili strateško upravljanje, njegove prednosti in slabosti ter dejavnike. V nadaljevanju smo predstavili pandemijo, podali primera črne smrti in španske gripe ter opredelili novi COVID-19. Tukaj smo predstavili tudi podjetja v času pandemije, ukrepe, ki so jih podjetja sprejela, in delo od doma, kjer smo predstavili, ali je delo od doma prednost ali slabost ter ali predstavlja oviro ali priložnost. Predstavili smo tudi podjetja v času pandemije v Sloveniji, kjer smo naprej podali nekaj informacij pred pandemijo in nadaljevali v čas pandemije. Teoretični del smo zaključili z ugotovitvami teoretičnega dela. Drugi del diplomskega projekta je praktični del, kjer smo preučevali turizem pred pandemijo in turizem v času pandemije; nadaljevali smo s predstavitvijo turizma pred pandemijo v Sloveniji, kajti glavni in bistveni del naše naloge je bil preučiti dejavnike PEST analize v turistični panogi v Sloveniji. Pri vsakem dejavniku smo se odločili izpostaviti en pozitiven in en negativen vpliv dejavnika na slovenski turizem. Dejavniki, ki smo jih preučili, so bili politični, kjer smo izpostavili dodelitev turističnih bonov in zaprte meje s strani vlade, ekonomski, kjer smo izpostavili brezposelnost v turistični panogi in povpraševanje po zdraviliščih zaradi turističnih bonov, sociokulturni, kjer smo izpostavili strah pred okužbo s COVID-19 in odpovedi rezervacij tujih turistov, ter tehnološki, kjer smo izpostavili umetno inteligenco in robotiko ter aplikacijo za sledenje osebam, okuženim s COVID-19. Vsak dejavnik smo opredelili kot pozitiven oziroma negativen vpliv na turizem. Preučili smo tudi odziv turizma na vplive dejavnikov. Na koncu smo zapisali naše ugotovitve glede na praktični del.
Keywords: poslovno okolje podjetja, PEST analiza, pandemija, COVID-19, podjetja, turizem.
Published: 28.10.2020; Views: 515; Downloads: 216
.pdf Full text (1,26 MB)

8.
Vpliv pandemije covida-19 na mednarodno trgovino
Tara Gantar, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V današnjem času je mednarodna trgovina, ki jo opredeljujemo kot izmenjavo blaga, storitev, kapitala in ljudi med državami sveta, vedno bolj prisotna v naših vsakdanjih življenjih. Posamezniki, podjetja in države se za mednarodno trgovanje odločajo iz različnih razlogov, predvsem pa vsi od nje pričakujejo določene koristi. V teoretičnem delu smo proučili pojem mednarodne trgovine, njen nastanek in razvoj skozi zgodovino ter do danes, različne prednosti in slabosti, njen pomen v sodobnem svetu ter dejavnike udeležencev za nastopanje v mednarodnih poslih. V empiričnem delu smo po opredelitvi pandemije covida-19 z metodo analiziranja raziskali njen vpliv na mednarodno trgovino in različne omejitve, ki so posledično nastale na svetovnem trgu. Raziskali smo vpliv pandemije covida-19 na mednarodno trgovino z blagom in storitvami, tako da smo primerjali gibanje pred pandemijo covida-19 in med njo ter z grafom prikazali gibanje mednarodne trgovine ter 2 možna scenarija za njeno okrevanje v prihodnosti. V nadaljevanju smo proučili odzive mednarodnih organizacij, pri čemer smo se osredotočili na Svetovno trgovinsko organizacijo in Svetovno banko, in odzive držav za ohranjanje odprte in stabilne mednarodne trgovine. Prikazali smo, kako se spopadajo s tako imenovano koronakrizo in kakšne gospodarsko- ter trgovinskopolitične ukrepe sprejemajo za omejevanje posledic pandemije covida-19 na mednarodno trgovino.
Keywords: mednarodna trgovina, mednarodna trgovina z blagom, mednarodna trgovina s storitvami, pandemija covida-19, koronakriza, koronavirus SARS-CoV-2
Published: 22.10.2020; Views: 493; Downloads: 182
.pdf Full text (718,92 KB)

9.
Vpliv pandemije covida-19 na evrsko območje
Anamarija Veselič, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Pandemija covida-19 je svet v letu 2020 dobro pretresla. Nič hudega sluteči smo zakorakali v novo leto in niti približno si nismo predstavljali situacije, ki jo doživljamo sedaj. 11. marca 2020 je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) razglasila bolezen covid-19 za globalno pandemijo. Govorimo o novem koronavirusu, poimenovanem SARS-Cov-2. To je hud akutni respiratorni sindrom, ki se prenaša z živali na ljudi in lahko povzroča resne bolezni. Države v evrskem območju so z namenom omejevanja okužbe sprejele vrsto ukrepov, da bi preprečile širjenje bolezni. K temu spada predvsem samoizolacija ljudi in ustavitev proizvodnih in poslovnih dejavnosti, kar je vodilo k velikemu padcu gospodarstva v evrskem območju. Pandemija covida-19 je zagotovo največji šok v gospodarstvu evrskega območja vse od začetka evra in od druge svetovne vojne. V prvi vrsti je pandemija covida-19 povzročila nepopravljivo škodo že z izgubo življenj, prav tako pa je demobilizirala evrsko gospodarstvo. Razpršenost pandemije covida-19 je države evrskega območja postavila pred velike izzive za gospodarstvo in finančni sistem. Da bi se gospodarstvo evrskega območja ohranilo, je evropska centralna banka (ECB) od začetka pandemije covida-19 uvedla veliko število ukrepov. Pandemija covida-19 je privedla do velikega vnovičnega oblikovanja cen in vnovičnega pozicioniranja v svetu finančnih trgov. Padec gospodarske rasti in povečana odpornost do tveganj, skupaj z veliko negotovostjo glede prihodnjega razvoja pandemije covida-19, so povzročile izredno nestanovitnost na kapitalskih in drugih trgih za tvegana sredstva, odlive kapitala in močne premike deviznih tečajev. Pandemija covida-19 predstavlja svetovni makroekonomski šok z negotovim obsegom in trajanjem. Dejavnosti v številnih sektorjih, ki vključujejo turizem, prevoz, avtomobilsko industrijo in storitve, so se zrušile v gospodarstvih, ki jih je pandemija covida-19 najbolj prizadela, z upadom povpraševanja pa se kriza širi tudi na druge dele gospodarstva. Izbruh pandemije covida-19 je bistveno vplival na gospodarski sistem, posameznika, družbo in na države kot celoto. Države so se morale soočiti z finančnimi izgubami, ki se nanašajo na turizem, trgovino in druge dejavnosti, pod velikim stresom pa so prav tako banke evrskega območja, saj se zdaj pojavljajo obsežne insolventnosti med podjetji, ki jim sledi val bankrotov. V delu diplomskega projekta bomo v uvodu predstavili osnovno problematiko, cilje, namen in hipoteze dela diplomskega projekta. V drugem poglavju bomo predstavili osnovna izhodišča, kot sta evrsko območje in njegovo gospodarstvo, ki bosta zajemala tudi zgodovino evrskega območja in Evropsko centralno banko. V tretjem poglavju se bomo na splošno posvetili pandemiji covida-19 in ugotavljali, kakšne posledice je in bo imela na evrsko območje in njegovo gospodarstvo. V zadnjem, četrtem poglavju, bomo opredelili vplive, ki jih je imela pandemija covida-19 na gospodarstvo evrskega območja in na finančno stabilnost, poleg tega pa bomo predstavili tudi ukrepe ECB.
Keywords: pandemija, SARS-Cov-2, covid-19, evrsko območje, gospodarstvo, finančni sistem.
Published: 21.10.2020; Views: 872; Downloads: 381
.pdf Full text (725,09 KB)

10.
Vpliv pandemije covida-19 na finančno stabilnost
Nataša Goričan, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Novi koronavirus SARS-CoV-2 se je nenadno pojavil in pretresel svetovno prebivalstvo. Covid-19 je bil marca 2020 razglašen za globalno pandemijo. Gre za virus, katerega najpogostejši simptomi so vročina, utrujenost in suh kašelj. V hujših primerih se razvijejo težave z dihanjem, večina okuženih pa okreva brez bolnišničnega zdravljenja. Virus se prenaša kapljično, okužimo se lahko tudi ob stiku z onesnaženimi površinami. Zaradi hitrega širjenja virusa med ljudmi po svetu so bile vlade primorane sprejeti stroge ukrepe, kot so uporaba mask, karantena, samoizolacija, šolanje in delo od doma, odsvetujeta pa se tudi zbiranje in druženje večjega števila ljudi. Vsi ti strogi ukrepi so bili sprejeti z namenom zajezitve širjenja virusa med prebivalstvom. Nenadna situacija je zelo pretresla svetovno gospodarstvo, saj so se podjetja tako rekoč čez noč zapirala oziroma so začela poslovati z manjšim obsegom ljudi, kar je privedlo do množičnih odpuščanj. Tako so morale vlade sprejeti tudi ukrepe, s pomočjo katerih so pomagale prebivalcem preživeti težke čase. Zaradi pandemije covida-19 so močne posledice utrpeli letalstvo, turizem, avtomobilska industrija ter storitve. Pandemija covida-19 vpliva tudi na finančne posrednike, finančno infrastrukturo in finančne trge. V času pandemije velik pomen pripisujemo tudi digitalizaciji, saj lahko varno in učinkovito delujemo na daljavo, torej brez osebnega stika ter posledično brez nevarnosti za okužbo. Vrednosti delnic na borzah so strmo padle, prav tako obveznice. Vrednosti indeksov Dow Jones in S&P 500 sta na primer padli za več kot 25 %. Vpliv pandemije covida-19 na finančno stabilnost lahko razložimo tudi s pomočjo indeksov stresa, ki so namenjeni merjenju trenutnega stanja nestabilnosti v finančnem sistemu. Tako smo s pomočjo indeksa NEW CISS za evrsko območje in ZDA ugotovili, da se je vrednost najprej povečala, kar pomeni, da se je povečal sistemski finančni stres. S pomočjo indeksa VIX in VSTOXX smo ugotovili, da je volatilnost v času pandemije covida-19 naraščala, kar pomeni, da je bilo tudi tveganje večje. Od velike finančne krize naprej predstavlja pandemija covida-19 zagotovo največji šok za gospodarstvo evrskega območja in ZDA. Problem, s katerim se soočamo, je, da pandemija covida-19 še ni končana, prav tako še niso iznašli cepiva proti virusu. Vsi ti dejavniki nas puščajo v negotovem položaju, saj pravzaprav ne vemo, kako se bodo stvari razpletle. V delu diplomskega projekta smo ugotovili, da pandemija covida-19 negativno vpliva na finančno stabilnost v evrskem območju in ZDA ter da sta ECB in Fed sprejela različne ukrepe za preprečitev finančne nestabilnosti.
Keywords: covid-19, finančna stabilnost, finančni sistem, pandemija, SARS-CoV-2.
Published: 21.10.2020; Views: 612; Downloads: 255
.pdf Full text (1,59 MB)

Search done in 0.29 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica