| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 83
First pagePrevious page123456789Next pageLast page
1.
Koncept ekonomije strojev v pametni proizvodnji
Martin Lenart Štrovs, 2021, undergraduate thesis

Abstract: To diplomsko delo obravnava koncept ekonomije strojev v pametni proizvodnji. Namen je ustvariti jasen pregled nad trenutnim stanjem raziskav na tem področju ter spremljajočih tehnologijah, razumevanje katerih je pogoj za razumevanje ekonomije strojev. Pričujoče delo se najprej osredotoči na osnovne koncepte: internet stvari, agenti, tehnologije razpršenih evidenc, ekonomija strojev ter dva dodatna koncepta; droni v industriji in proizvodnja v oblaku, ki sta tesno vpletena v razvoj tega novega načina sodelovanja med stroji. Sledi pregled trenutnega stanja v industriji kot tudi potrebnih tehnologij za razširitev in uvajanje tehnologije ekonomije strojev v realna proizvodna okolja. Trenutno stanje raziskav je predstavljeno s predstavitvijo ugotovitev in analizo relevantnih razpoložljivih člankov. V sklepu ugotavljamo, da je ekonomija strojev – sodeč po trenutnih raziskavah – zelo obetavno področje, ki je naslednji logičen korak v pametni proizvodnji.
Keywords: ekonomija strojev, pametna proizvodnja, internet stvari, tehnologije razpršenih evidenc, umetna inteligenca
Published: 27.08.2021; Views: 79; Downloads: 28
.pdf Full text (894,12 KB)

2.
Razvoj povpraševalnega jezika za anonimizacijo podatkov storitev pametne skupnosti
Dragana Ostojić, 2021, master's thesis

Abstract: S porastom pametne tehnologije se je ta začela vključevati tudi na nivoju skupnosti. Takšen primer so razni senzorji, kot so npr. senzorji za temperaturo, gibanje, števci porabe in podobno. Določeni senzorji so javnega značaja in niso sporni za objavo. Težava nastane pri senzorjih, ki so v zasebnih objektih, oz. tistih, kjer bi z javno objavo informacij in meritev senzorjev kršili pravice o varovanju podatkov. Primer takšnih senzorjev so razni števci porabe, npr. vode, elektrike in podobno. Na osnovi tega izhodišča smo v magistrskem delu razvili vizualni povpraševalni jezik, ki omogoča dostop do teh podatkov, vendar skrbimo za anonimizacijo na ta način, da uporabnik nima neposrednega dostopa do senzorjev, ampak se na osnovi izbranih senzorjev preračunavajo vrednosti, kot sta vsota in povprečje. Uporabniki imajo tako na voljo virtualne senzorje. Na koncu smo jezik preizkusili še v izvajalnem okolju s pomočjo oblikovanih scenarijev uporabe.
Keywords: anonimizacija podatkov, povpraševalni jezik, Blockly, MQTT, pametna skupnost
Published: 24.08.2021; Views: 81; Downloads: 26
.pdf Full text (2,19 MB)

3.
Razvoj pametne palice za slepe in slabovidne osebe z uporabo mikrokrmilnika arm
Matija Sušec, 2021, master's thesis

Abstract: Cilj magistrske naloge je razviti in izdelati pametno palico za slepe in slabovidne osebe z uporabo mikrokrmilnika na podlagi ARM arhitektur. Z uporabo ultrazvočne metode merjenja razdalje zaznavamo ovire pred pametno palico. Elektronski kompas omogoča lažjo orijentacijo za slepe ali slabovidne osebe v prostoru. Vgrajeni algoritem za kompenzacijo za motnje trdega in mehkega železa(angl. Hard-Iron, and Soft-Iron Effects) pa omogoča njegovo večjo natančnost. Globalni sistem pozicioniranja smo uporabili z namenom zajemanja na tistih problematičnih lokacij, pri katerih se slepa ali slabovidna oseba zaradi motenj ne more zanašati na elektronski kompas.
Keywords: pametna palica za slepe, ultrazvočno merjenje razdalje, globalni sistem pozicioniranja, elektronski kompas, mikrokrmilnik
Published: 13.05.2021; Views: 125; Downloads: 26
.pdf Full text (2,97 MB)

4.
Razvoj pametne razsvetljave v pametnem mestu
Zdenko Nikolić, 2021, master's thesis

Abstract: Problem, ki ga obravnavamo v magistrski nalogi, je razvoj pametne razsvetljave v pametnem mestu. Na začetku smo podrobno analizirali pristope osvetlitve prometne infrastrukture, ter predstavili težave, ki so prisotne pri klasičnih načinih osvetlitve prometne infrastrukture. Da bi odpravili težave takšne osvetlitve, smo se odločili razviti sistem pametne razsvetljave in uporabiti spletno storitev v skladu s konceptom IoT. Problem smo razdelili na več delov. Prvi del je razvoj platforme s senzorji. Platforma tako meri temperaturo, vlago, ocenjuje CO2 v zraku, zaznava požar in gibanje preko tehnologije PIR, vključuje pa tudi gumb za pomoč. Drugi del na platformi je komunikacijski del. Komunikacija od senzorjev se izvaja preko oddajnika, na sprejemni strani pa nato preko sprejemnika LORA do prehoda Raspberry Pi. Podatke prehod nato pošilja preko internetne povezave na spletno storitev ThingsBoard. Uporabniška interakcija z napravami poteka na spletni storitvi ThingsBoard, s pomočjo katere je mogoč tudi ogled podatkov iz senzorjev. Prikaz podatkov lahko uporabnik spremlja preko grafov ali drugih grafičnih ponazoritev. V zadnjem poglavju smo predstavili tudi ekonomsko analizo pametne razsvetljave. V sklepu smo se osredotočili na možne izboljšave in možnosti nadgradnje tovrstnega sistema. 
Keywords: internet stvari, pametna mesta, pametna razsvetljava, MQTT, ThingsBoard
Published: 25.03.2021; Views: 178; Downloads: 37
.pdf Full text (4,64 MB)

5.
Testiranje nekaterih industrijskih rešitev za RFID-detekcijo in lokalizacijo objektov v pametni tovarni
Dario Krsnik, 2021, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo podrobno opisuje področje dela RFID-tehnologije, ki služi lokalizaciji v pametnih tovarnah in temelji na širjenju radijskih valov. Preizkušena je bila industrijska oprema proizvajalcev SIEMENS in SICK. Rezultati so pokazali, da je za zanesljivo detekcijo v zahtevnih okoljih bolje uporabiti ustrezne oznake in opremo, ki deluje na UHF-območju. Narejen je bil model sektorske lokalizacije za implementacijo v zahtevna industrijska okolja. Osnova modela je bil RFID-portal, model pa je temeljil na principu porazdelitve RFID-portala po celotnem območju tovarne. RFID-portal je bil uspešno preizkušen in izvedljiv. Rezultati v prisotnosti več oznak hkrati so bili zanesljivi, kar je bila temeljna zahteva za izvedbeni model.
Keywords: RFID, lokalizacija, RFID-portal, pametna tovarna
Published: 25.03.2021; Views: 147; Downloads: 30
.pdf Full text (5,64 MB)

6.
DALJINSKO UPRAVLJANJE S PAMETNO VTIČNICO S POMOČJO APLIKACIJE ZA MOBILNE NAPRAVE Z OPERACIJSKIM SISTEMOM ANDROID
Bojan Kseneman, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V delu je opisana zgradba in delovanje sistema pametne vtičnice, ki ga je razvilo podjetje Margento R&D ter seveda aplikacije same. Naloga sistema pametne vtičnice je omogočitev informativnega merjenje električne napetosti, toka, delovne, jalove in navidezne moči, faktorja moči - cos(φ) porabnika, ki je nanjo priključen ter temperature okolice. Namenjen je uporabi v domačih gospodinjstvih. Aplikacija pa omogoča dostop in pregled nad temi podatki ter kontrolo nad posamezno vtičnico s pomočjo pametnega telefona, ki ima nameščen operacijski sistem Android. Opisani so vsi programski jeziki, ki so bili potrebni za izdelavo aplikacije ter programska okolja s katerimi smo to dosegli.
Keywords: Android, pametna vtičnica, Java, aktivnost, strežnik
Published: 22.03.2021; Views: 163; Downloads: 0
This document has many files! More...

7.
Tehnična podpora pri testiranju pametnega držala ščetke in izdelava
Stanislav Moraus, 2020, treatise, preliminary study, study

Keywords: pametna držala, zobne ščetke, tehnična podpora
Published: 10.02.2021; Views: 122; Downloads: 0

8.
Kibernetska varnost pametnih omrežij
Matjaž Trunkelj, 2021, master's thesis

Abstract: Kibernetska varnost pametnih omrežij predstavlja kompleksen pristop zagotavljanja varnosti pametnim omrežij, ki pri svojem delovanju uporabljajo sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije (v nadaljevanju besedila IKT) ter zaradi današnjega tehnološkega napredka postajajo realnost. Medsebojna povezanost pametnih omrežij, kot dela elektroenergetskih sistemov, ter integrirana uporaba sodobnih IKT, ki služijo za prenos informacij v omrežjih, komuniciranju med elementi omrežij ter upravljanju in nadzoru omrežij, predstavljajo organizacijam velik varnostno-funkcionalni izziv, saj so takšni sistemi opredeljeni kot deli kritične infrastrukture posamezne države. Varovanje takšnih kompleksnih omrežij ter sočasno zoperstavljenje sodobnim kibernetsko-hibridnim grožnjam v današnjem dinamičnem svetu s strani različnih akterjev zahteva od organizacij vzpostavitev sodobnih kibernetskih varovalnih mehanizmov, ki morajo biti sposobna obvarovati pametna omrežja pred sodobnimi tehnikami kibernetskih napadov in groženj, katerih namen je povzročiti težave v njihovem delovanju ali pa jih v končnem cilju tudi onesposobiti. Zoperstavljenje sodobnim kibernetskim grožnjam ob uporabi sodobnih IKT v kibernetskem prostoru pa zahteva od organizacij sprejem multidisciplinarnih ukrepov na vertikalni in horizontalni ravni znotraj same organizacije. Tovrstni ukrepi morajo poleg pomembnih varnostnih področij znotraj organizacije zajemati tudi vsa ostala področja, pomembna za upravljanje in ocenjevanje varnostnih tveganj ter izvajanje rednih penetracijskih testov v pametnih omrežij, ki v kombinaciji z ostalimi varnostnimi mehanizmi podajo vpogled dejanskega nivoja kibernetske varnosti pametnih omrežij v organizaciji ter odpornost takšnih omrežij na kibernetske grožnje, kar je še posebej pomembno pri implementaciji in upravljanju pametnih omrežij kot dela kritične infrastrukture.
Keywords: magistrska dela, pametna omrežja, informacijsko-komunikacijske tehnologije, kibernetski prostor, kibernetske grožnje, kibernetska varnost
Published: 07.02.2021; Views: 397; Downloads: 101
.pdf Full text (3,21 MB)

9.
Ergonomija pametnih očal na primeru komisioniranja
Domen Napast, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Pri komisioniranju izdelkov v skladišču je cilj v najkrajšem možnem času izpolniti naročila s komisionirnih listov. Podjetja se za skrajšanje časa poslužujejo različnih metod upravljanja skladišč, še vedno pa se zaradi človeških dejavnikov pojavijo napake pri nabiranju, kar vodi v zmanjšanje učinkovitosti in zadovoljstva strank. V diplomski nalogi je preučen vpliv pametnih očal Vuzix M300 na proces komisioniranja izdelkov, in sicer kako uporaba pametnih očal z možnostjo prostoročnega upravljanja ter avtomatskega beleženja podatkov vpliva na porabljen čas in nastale napake. V teoretičnem delu so predstavljene uporabljene ergonomske metode, dosedanje ugotovitve PKP projekta Učinki uporabe pametnih očal na primeru komisioniranja, ki je služil kot podlaga za nastanek diplomske naloge, ter opis programa Siemens Jack, ki je bil uporabljen za izdelavo simulacije delovnega mesta. Temu sledijo rezultati ročnih in računalniških izračunov po predstavljenih metodah, na koncu pa je zapisana medsebojna primerjava in sklep, v katerem so predstavljene možne izboljšave.
Keywords: ergonomija, pametna očala, Vuzix M300, komisioniranje, OWAS, RULA, REBA, LBA, Jack PLM
Published: 04.02.2021; Views: 137; Downloads: 29
.pdf Full text (3,71 MB)

10.
Pametna mesta in domovi
Nina Sagadin, 2020, master's thesis

Abstract: Z napredkom tehnologije, lahko vsakodnevno spremljamo nove produkte na trgu. V zadnjem času vedno več krat slišimo ali beremo o internetu stvari, pametnih mestih in domovih. Ti pojmi so relativno novi, njihove možnosti uporabe pa so že neštete. V sklopu teoretičnega dela magistrske naloge smo pisali o internetu stvari, pametnih mestih in domovih. Če se za začetek osredotočimo na IoT; ta je v le nekaj letih omogočil svojo uporabo na različnih področjih. Lahko se uporablja v avtomobilski industriji, trgovinah, kmetijstvu, farmaciji, pametnih mestih, tovarnah, pametnih domovih in še bi lahko naštevali. IoT namreč združuje množico tehnologij, ki med seboj povezujejo naprave preko omrežij ali signalov. Bolj podrobneje pa smo IoT opredelili v drugem poglavju. V naslednjem poglavju smo se osredotočili na pametna mesta, ki delujejo na podlagi interneta stvari. Ta mesta namreč sistematično uporabljajo digitalne tehnologije za izboljšanje mesta na področjih kot so energija, konkurenčnost in za izboljšanje življenja prebivalcev. Zadnje teoretično poglavje pa se nanaša na pametne domove, definicijo tega pojma ter uporabo pametnih rešitev za dom. Magistrska naloga pa vsebuje tudi raziskovalni del, kjer smo raziskovali ozaveščenost in uporabo interneta stvari, pametnih mest in pametnih domov med prebivalci Republike Slovenije. Informacije smo pridobili na podlagi anketnega vprašalnika, rezultate smo pa tudi analizirali. Ugotovitve so zelo zanimive, saj kažejo tako poznavanje omenjenih pojmov, kot tudi uporabo pametnih naprav in ozaveščenost o teh pojmih po svetu in v Sloveniji. Cilj magistrske naloge je bil teoretična opredelitev interneta stvari, pametnih mest in pametnih domov ter opredeliti njihovo uporabo, naslednji cilj pa je bil ugotoviti kolikšno je poznavanje in uporaba razsežnosti interneta stvari med prebivalci Slovenije.
Keywords: Internet stvari, Pametna mesta, Pametni domovi
Published: 03.02.2021; Views: 193; Downloads: 62
.pdf Full text (3,14 MB)

Search done in 0.2 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica