51. Paliativna oskrba in pomen komunikacije s hudo bolnimi bolniki in njihovimi svojciNatalija Mravljak, 2011, diplomsko delo Opis: Paliativna oskrba je sestavni del zdravstvene obravnave bolnikov ob napredovali neozdravljivi bolezni in nudi najboljšo kakovost življenja bolnikom in njegovim svojcem, z upoštevanjem psihosocialnih in duhovnih potreb. Le te se z napredovanjem bolezni stopnjujejo in narekujejo organizirano vključevanje različnih strokovnjakov, zato moramo stremeti k zagotavljanju čim višje kakovosti paliativne oskrbe, kjer bo le ta organizirana na vseh ravneh, koordinirana in kontinuirana, če je le mogoče tam, kjer bolnik želi. Eden izmed temeljev dobre oskrbe hudo bolnih bolnikov in njihovih svojcev pa je dobra komunikacija.
Diplomsko delo Paliativna oskrba in pomen komunikacije s hudo bolnimi bolniki in njihovimi svojci je sestavljeno iz dveh delov.
V prvem (teoretičnem) delu je predstavljena neozdravljiva bolezen – rak, opredelitev paliativne oskrbe in paliativne zdravstvene nege, komunikacija s hudo bolnimi bolniki in njihovimi svojci in celostna oskrba svojcev umirajočega.
V drugem (empiričnem) delu diplomske naloge so predstavljeni izsledki raziskave, s katero smo želeli ugotoviti načine komunikacij, ravnanja in odnos zaposlenih v zdravstveni negi bolnišnice Topolšica, pri delu s hudo bolnimi bolniki in njihovimi svojci.
Rezultati raziskave so pokazali, da zaposleni uporabljajo pri svojem delu verbalno in neverbalno komunikacijo, ravnanje in odnos zaposlenih s hudo bolnimi bolniki in njihovimi svojci je spoštljiv, partnerski, strokoven, glavno vodilo pa je kvalitetno opravljeno delo, uspešno sodelovanje, strokovna prijaznost ter zadovoljstvo pri opravljenem delu.
Ključne besede: paliativna oskrba, paliativna zdravstvena nega, neozdravljiva bolezen, komunikacija, medicinska sestra, umiranje.
Objavljeno v DKUM: 19.09.2011; Ogledov: 7387; Prenosov: 2180
 Celotno besedilo (1,82 MB) |
52. Paliativna zdravstvena nega kronično bolnih v domačem okoljuStanka Hlade, 2010, diplomsko delo Opis: Paliativna oskrba si v slovenskem prostoru nekako utira pravo pot. Ljudje se še vedno izogibajo tej temi, kar je velika ovira pri razvoju te nujno potrebne oskrbe. Poznavanje paliativne oskrbe in razumevanje procesa umiranja ter žalovanja je osnova za vsako patronažno medicinsko sestro, ki bolnika s svojo tankočutnostjo in pravilno terapevtsko komunikacijo pripravi do odprtega pogleda na smrt. Namen diplomske naloge je ugotoviti kako so medicinske sestre usposobljene in pripravljene za tovrstno zdravstveno nego, kako pogosto sploh opravljajo paliativno zdravstveno nego in s kakšnimi težavami se srečujejo pri tem. V zadnjem delu diplomske naloge je predstavljena raziskovalna naloga, ki je bila izvedena domu dr. Adolfa Drolca Maribor. Rezultati so pokazali, da se patronažne medicinske sestre dnevno srečujejo s paliativno zdravstveno nego, saj je 52,2% patronažnih medicinskih sester podalo ta odgovor, ostale pa tedensko ali mesečno. Od vseh anketiranih patronažnih medicinskih sester jih 80% meni, da so strokovno dovolj izobražene, da pa jim vseeno manjkajo smernice glede takšne oskrbe, saj bi 40% anketiranih patronažnih medicinskih sester želelo še več strokovnih smernic paliativne oskrbe. Čeprav si paliativna zdravstvena nega šele utira pot v slovenski prostor, so patronažne medicinske sestre, hkrati pa tudi bolniki in svojci o tem že kar dobro osveščeni, mnogi med njimi pa tudi vzpostavijo stik s Slovenskim društvom hospic.
Ključne besede: paliativna oskrba, patronažna medicinska sestra, umiranje
Objavljeno v DKUM: 09.08.2010; Ogledov: 5578; Prenosov: 1430
Celotno besedilo (598,34 KB) |
53. Timski pristop v obravnavi težko bolnega pacienta na domuErika Petrovič, 2010, diplomsko delo Opis: Paliativna oskrba pomeni aktivno in celostno oskrbo, nego in spremljanje bolnikov od trenutka, ko se njihova bolezen ne odziva več na kurativno zdravljenje. Paliativna oskrba izboljša kakovost življenja bolnika in njegovih svojcev, ki se soočajo s težavami ob neozdravljivi bolezni ob tem pa ne pozablja na holističen pristop. Paliativna oskrba je v svetu že dolgoletna praksa, v slovenskem prostoru pa je manj znana oblika pomoči težko bolnim in umirajočim. Za kakovostno obravnavo težko bolnega in umirajočega pacienta se pojavi potreba po timskem sodelovanju. Potreben je paliativni tim strokovnjakov v katerega so vključeni zdravnik, medicinska sestra/zdravstvenik, klinični psiholog ,socialni delavec, fizioterapevt, delovni terapevt, dietetik, verski predstavnik in prostovoljci.
V diplomski nalogi je predstavljena raziskava o timskem pristopu v negovanju težko bolnih pacientov na domu. Anketa je bila izvedena v letu 2010, v njej pa je sodelovalo 15 patronažnih medicinskih sester iz OE patronažno varstvo zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor, ter patronažne medicinske sestre OE patronažno varstvo zdravstvenega doma Ptuj. V anketi je sodelovalo tudi 30 svojcev, negovalcev ki skrbijo za težko bolne paciente v domačem okolju. Analiza raziskave je pokazala da si patronažne medicinske sestre želijo boljšega sodelovanja z osebnim zdravnikom pacienta, prav tako je analiza raziskave pokazala da so patronažne medicinske sestre najdejavnejše članice negovalnega, zdravstvenega tima ki prihajajo v domače okolje. Analiza raziskave je tudi pokazala da si svojci, negovalci želijo pomoči in aktivnejšega sodelovanja z osebnim zdravnikom.
Tukaj je izpostavljen bistven segment paliativne oskrbe, in to je timsko sodelovanje. Brez timskega sodelovanja ne moremo ponuditi pacientom kakovostne paliativne oskrbe.
Ključne besede: patronažna medicinska sestra, paliativna oskrba, tim, timsko sodelovanje, težko bolni pacient
Objavljeno v DKUM: 06.08.2010; Ogledov: 4199; Prenosov: 847
Celotno besedilo (956,86 KB) |
54. Evtanazija in medicinska sestraJanja Ločan, 2010, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu sta predstavljena pojma smrti in evtanazije s sociološkega, pravnega in etičnega vidika. Opisane so vrste evtanazije, podana stališča držav po svetu do te teme, navedeni razlogi za in proti evtanaziji. Vključena sta tudi vloga in delovanje Hospica. Naloga je osredotočena predvsem na paliativno zdravstveno nego, komunikacijo z umirajočim in njegovimi svojci, na odnos medicinske sestre do evtanazije ter umirajočega.
V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, opravljene med medicinskimi sestrami. Njen namen je bil ugotoviti, kakšno je mnenje medicinskih sester o evtanaziji, koliko so z njo seznanjene, kakšne so kazni v primeru izvajanja tega posega, katere vrednote, neposredno povezane z zadanim problemom (svoboda odločanja, nedotakljivost življenja, pomoč na smrt bolnemu, svetost človeškega življenja …), jim pomenijo največ, kakšna je komunikacija med medicinsko sestro in umirajočim.
Rezultati iz leta 2009 so pokazali, da bi v primeru legalizacije evtanazije večina medicinskih sester soglašala z njo, pokazalo pa se je tudi, da se jim ne zdi smiselno na vsak način in z vsemi možnimi sredstvi vzdrževati pri življenju človeka, če je le-ta v brezupnem stanju in je njegova želja umreti.
Ključne besede: evtanazija, umiranje, smrt, medicinska sestra, paliativna oskrba
Objavljeno v DKUM: 10.06.2010; Ogledov: 6872; Prenosov: 2240
Celotno besedilo (2,83 MB) |
