31. UVAJANJE PALIATIVNE OSKRBE V DOM UPOKOJENCEVIrma Šmelcer, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu so predstavljeni paliativna zdravstvena nega kot integralni del paliativne oskrbe bolnikov z napredovalo kronično neozdravljivo boleznijo, vključevanje paliativne obravnave v domove starejših občanov in vloga svojcev pri izvajanju paliativne oskrbe. V empiričnem delu smo želeli ugotoviti, ali se člani negovalnega tima čutijo usposobljeni za delo z bolnikom z napredovalo kronično neozdravljivo boleznijo ter ali čutijo potrebo po vključitvi paliativne oskrbe v dom upokojencev. V raziskavi smo uporabili kvantitativno metodologijo in metodo anketiranja v obliki vprašalnika. Anketni vprašalnik je vseboval 15 vprašanj zaprtega, odprtega in polodprtega tipa. V raziskavo je bilo vključenih 45 anketirancev, potekala je v mesecu avgustu 2016 v enem izmed domov upokojencev. V vzorec se je uvrstilo 36 pravilno izpolnjenih anketnih vprašalnikov, kar predstavlja 80 % realizacijo. Rezultati so predstavljeni pisno in v obliki tabel s pomočjo računalniškega programa Microsoft Excel, kjer smo kot statistično metodo uporabljali frekvenčno analizo. Raziskava je pokazala, da so potrebe po paliativni oskrbi prepoznane, žal pa je prepoznana tudi problematika. Pomanjkanje specifičnega znanja, izobraževanj ter organizirane povezanosti na vseh nivojih zdravstva ne morejo zadostiti vse večjim potrebam stanovalcev z napredovalo kronično neozdravljivo boleznijo. Dodaten problem predstavlja kadrovska podhranjenost zdravstveno negovalnega osebja. Ob odsotnosti zdravnika je zdravstveno negovalno osebje prepuščeno samim sebi ter svojcem, ki gojijo različna pričakovanja in poslabšanja zdravstvenega stanja svojih ljubljenih sprejemajo zelo različno. Posledično pa se tako dodatno bremeni dežurne zdravniške službe, le – te pa ob napotitvah naprej, bremenijo bolnišnice. Nujno in neizogibno bo potrebno izboljšati obveščenost oziroma seznanjenost stanovalca in svojcev z napredovalo boleznijo, prognozo in pričakovanji. Sprejemanje slabe diagnoze in še slabše prognoze je prav gotovo izredno težka situacija, vendar bi pravočasni družinski sestanki tako sprejemanje prav gotovo olajšali. Pričakovanja bi bila realnejša, trenutki stanovalcev z razumevajočimi svojci pa neprecenljivi.
Ključne besede: paliativna oskrba, paliativna zdravstvena nega, komunikacija, svojci, družinski sestanek.
Objavljeno v DKUM: 27.10.2016; Ogledov: 2533; Prenosov: 377
 Celotno besedilo (328,87 KB) |
32. PALIATIVNA OSKRBA PRI PACIENTU S PLJUČNIM RAKOMKlara Zemljič, 2016, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: pljučni rak je maligna bolezen celic bronhijev, ki je po incidenci na drugem mestu, po smrtnosti pa na prvem glede na rakava obolenja. Paliativna oskrba pri pljučnem raku je še vedno v razvoju. Razlikuje se od posameznega pacienta ter stadija bolezni. Namen paliativne oskrbe je predvsem izboljšati kakovost življenja pacienta ter lajšati trenutno prisotne simptome, fizične, psihosocialne in duhovne. Namen diplomskega dela je bil s študijo primera predstaviti zdravstveno nego pri pacientu s pljučnim rakom v paliativni oskrbi in izpostaviti najpogosteje izražene negovalne probleme pri obravnavanem pacientu.
Metodologija raziskovanja: za izdelavo teoretičnega dela diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. Naredili smo pregled domače in tuje literature ter elektronskih virov in strokovnih člankov. V empiričnem delu diplomskega dela smo izvedli študijo primera. S pacientko, diagnosticirano za pljučnim rakom smo naredili intervju s vprašanji odprtega tipa, pregledali pa smo tudi pacientkino medicinsko in negovalno dokumentacijo.
Rezultati: po 14 osnovnih življenjskih aktivnostih po Virginii Henderson smo izpostavili negovalne diagnoze po M. Gordon (2006): dihanje, neučinkoviti vzorci dihanja, nauzea, tekočine, nevarnost za prenizek volumen tekočin, poškodba ustnic in mehkih tkiv v ustni votlini, negativni občutki v zvezi z izgledom, funkcijo ali omejitvami lastnega telesa ali telesnih delov, nevarnost infekcije - i.v. kanila, strah - pred bolečinami in smrtjo in bolečina v obeh nogah. Ugotovili smo, da je osnovna življenjska aktivnost, kjer je pacientka najbolj omejena, prehranjevanje in pitje, zaradi slabosti in bruhanja, izgube telesne teže ter pojava stomatitisa.
Sklep: pljučni rak je v večini primerov neozdravljiva bolezen. Soočenje s postavljeno diagnozo je težko tako za pacienta kot tudi za njegove svojce. Kakovost življenja pacientu bistveno izboljša zgodnja vključitev v paliativno oskrbo, ki blaži simptome, ki se pojavljajo skozi vsa obdobja bolezni. Medicinska sestra je vključena v multidisciplinarni paliativni tim, prepoznava pacientove fizične, psihične, socialne in duhovne potrebe, izvaja delo po procesu zdravstvene nege, kamor vključuje tudi pacientove svojce ter izvaja zdravstveno vzgojno delo.
Ključne besede: Pljučni rak, paliativna oskrba, medicinska sestra, pacient.
Objavljeno v DKUM: 27.10.2016; Ogledov: 2565; Prenosov: 330
Celotno besedilo (1,15 MB) |
33. PSIHOLOŠKI VPLIV PALIATIVNE NEGE NA PATRONAŽNO MEDICINSKO SESTROJudita Krumpak, 2016, diplomsko delo Opis: V sodobni družbi naraščajo kronična obolenja, življenjska doba se podaljšuje in temu posledično so tudi potrebe po paliativni oskrbi vse večje. Torej so potrebe po celostni pomoči pacientom vseh starosti z napredovalo neozdravljivo boleznijo pa tudi njihovim bližnjim – svojcem vedno večje. Ker pa paliativno oskrbo in paliativno zdravstveno nego izvajamo tudi patronažne medicinske sestre, smo v teoretičnem delu diplomskega dela opisali paliativno oskrbo, paliativno zdravstveno nego in patronažno varstvo v paliativi. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika skušali ugotoviti psihološki vpliv paliativne nege na patronažno medicinsko sestro. Rezultati naše raziskave so potrdili, da patronažne medicinske sestre pri svojem delu doživljajo/-mo stisko in da bi moralo vodstvo zdravstvenih domov bolj poskrbeti za duševno zdravje svojih zaposlenih.
Ključne besede: paliativna nega in oskrba, patronažna medicinska sestra, psihološki vpliv
Objavljeno v DKUM: 12.10.2016; Ogledov: 1367; Prenosov: 144
Celotno besedilo (668,70 KB) |
34. |
35. Seznanjenost ljudi o paliativni oskrbiMateja Novak, 2015, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu so predstavljeni paliativna oskrba, njen razvoj, seznanjenost ljudi o paliativni oskrbi, hospic in umiranje. V empiričnem delu smo želeli ugotoviti, ali so ljudje seznanjeni s paliativno oskrbo in ali so mnenja, da se premalo govori o smrti. Prav tako je bil namen ugotoviti, ali paliativna oskrba poveča kakovost življenja.
Metodologija raziskovanja. Uporabljena je bila kvantitativna raziskovalna metodologija, natančneje anketni vprašalnik z 12 vprašanji zaprtega tipa. V raziskavi je sodelovalo 50 naključnih oseb. Rezultate raziskave smo analizirali in predstavili s pomočjo računalniških programov Microsoft Office Word 2013, Microsoft Office Excel 2013 in IBM SPSS Statistics 20.0.
Rezultati raziskave. Anketni vprašalnik so večinoma izpolnjevali starejši ljudje, ki so v večini (42%) mnenja, da kot skupnost o smrti in umiranju ne govorimo dovolj. Večina anketiranih (40%) ni še nikoli slišala za paliativno oskrbo, 30% anketirancev navaja, da približno vedo, kaj je paliativna oskrba, 20% anketiranih meni, da imajodovolj natančno znanje o paliativni oskrbi, 10% pa jih je slišalo samo za to ime. Kar 53% anketiranih je mnenja, da paliativna oskrba dovoljuje pacientom z neozdravljivo boleznijo živeti aktivno življenje, medtem ko jih 29% meni, da paliativna oskrba izboljšuje kakovost življenja bolne osebe.
Sklep. O paliativni oskrbi bi se morali začeti več pogovarjati in o njej ljudi ozaveščati že v zdravstvenih ustanovah, saj je za umirajoče in njihove svojce znanje o paliativni oskrbi zelo pomembno. Če bi s tovrstnim ozaveščanjem začeli v zdravstvenih ustanovah, bi bili ljudje bolje informirani, hkrati pa bi informacijam bolj zaupali.
Ključne besede: paliativna oskrba, paliativni zdravstveni tim, paliativna zdravstvena nega, hospic, umiranje.
Objavljeno v DKUM: 22.03.2016; Ogledov: 3245; Prenosov: 658
Celotno besedilo (1,37 MB) |
36. NUJNA STANJA PRI STAROSTNIKU V PALIATIVNI OSKRBIIrena Toš, 2015, diplomsko delo Opis: Paliativna oskrba starostnika mora biti nepretrgana in celostna, zato ima medicinska sestra nepogrešljivo vlogo v paliativni zdravstveni negi. Zelo pomembno je pravočasno prepoznavanje motečih simptomov in le-te tudi pravočasno omejiti, da ne preidejo v nujna stanja. Paliativna nujna stanja lahko definiramo kot nujna stanja pri stanovalcih z neozdravljivo boleznijo v paliativnem stadiju bolezni. Z veliko verjetnostjo so povezana z napredovanjem osnovne bolezni, kar nam omogoča vnaprejšnje predvidevanje nastanka določenih nujnih stanj in pripravo na njih.
Namen diplomskega dela je predstaviti paliativno oskrbo v domu starejših ter opisati posebnosti urgentnega stanja pri starostniku v paliativni oskrbi.
Uporabili smo deskriptivno in kvantitativno metodo dela. Podatke smo zbrali s pomočjo anonimne ankete, katero so izpolnile medicinske sestre ter tehniki zdravstvene nege, zaposleni v domu starostnikov.
Rezultati raziskave so pokazali, da se medicinske sestre pogosto srečujejo s starostnikom v paliativni oskrbi. Pri starostniku se pojavljajo tako moteči simptomi kot tudi nujna stanja. Najpogosteje prepoznani moteči simptomi s strani anketiranih pri starostnikih so bolečina, oslabelost in težko dihanje. Zaradi pojava pljučne embolije, akutne dispneje in akutne krvavitve pa medicinske sestre najpogosteje kličejo službo nujne medicinske pomoči.
Paliativna oskrba starostnika mora temeljiti na dobrem sodelovanju z obolelim starostnikom, svojci in zaposlenim zdravstvenim kadrom. Dobro sodelovanje je osnova za lažje in pravilnejše odločitve, ki se skladajo z željami obolelega ob nastanku nujnega stanja.
Ključne besede: paliativna oskrba, urgentna stanja, starostnik, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 16.02.2016; Ogledov: 3347; Prenosov: 479
Celotno besedilo (989,00 KB) |
37. Samozaupanje medicinskih sester in zdravnikov pri praktičnem izvajanju paliativne oskrbePetra Kamnik, Majda Pajnkihar, Ana Habjanič, 2014, izvirni znanstveni članek Opis: Uvod: Zdravstveni delavci so v paliativni oskrbi soočeni s številnimi zapletenimi in neprijetnimi situacijami, ko je potrebno bolnikom lajšati bolečine, jim na različne načine pomagati in hkrati tolažiti družino. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako zdravstveni delavci ocenjujejo svoje znanje in stopnjo samozaupanja pri izvajanju paliativne oskrbe. Metode: Izvedena je bila neeksperimentalna kvantitativna raziskava, v katero so bili vključeni zdravstveni delavci primarnega in sekundarnega nivoja zdravstvene dejavnosti Koroške regije (n = 100). Vzorčenje je bilo namensko nenaključno. S strukturiranim vprašalnikom pridobljeni podatki so bili statistično analizirani s programom SPSS ver. 20.0. Sklopa vprašanj, ki sta se nanašala na izvajanje paliativne oskrbe, sta pokazala dobro mersko zanesljivost instrumenta (Cronbach alfa = 0,781 in 0,914). Rezultati: Medicinske sestre in zdravniki so znanje in izkušnje v paliativni oskrbi v največji meri pridobivali v klinični praksi (50 %), svoje znanje so pretežno ocenili le kot zadovoljivo (53 %). Lasten odziv na zdravstvene težave oziroma na svetovanje in komunikacijo z bolnikom so medicinske sestre in zdravniki ocenili s povprečno oceno 2,7 do 3,2, kar pomeni, da pretežno zmorejo situacije pri praktičnem izvajanju paliativne oskrbe rešiti samostojno. Medicinske sestre in zdravniki na primarnem nivoju zdravstvene dejavnosti so navedli večjo stopnjo samozaupanja glede svetovanja o možnostih izbire kraja paliativne oskrbe. Diskusija in zaključek: Ugotovitve kažejo, da medicinske sestre in zdravniki vprašanj bolnikov o procesu umiranja in njihovih želja niso ocenili kot posebej neprijetnih. Bodoče raziskave bi lahko nadaljevale v tej smeri in ugotavljale, katere situacije zdravstvenemu osebju predstavljajo največje breme in kako se z njimi soočiti.
Ključne besede: znanje, paliativna oskrba, komunikacija, odzivi, presečna raziskava
Objavljeno v DKUM: 30.12.2015; Ogledov: 1467; Prenosov: 169
 Povezava na celotno besedilo |
38. Predlog modela paliativne oskrbe v patronažnem varstvuUrška Valenčak, 2015, magistrsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Bistvo paliativne oskrbe je izvajanje sistematične celostne pomoči kronično ali neozdravljivo bolnim in umirajočim pacientom s ciljem boljše kakovosti življenja pacienta in njegovih bližnjih. Namen magistrskega dela je predstaviti vlogo patronažne službe pri paliativni oskrbi in z raziskavo ugotoviti, ali se paliativna oskrba izvaja skladno s sprejetim Državnim programom paliativne oskrbe, ter podati predloge za njen nadaljnji razvoj iz vidika organizacije in koordinacije.
Metodologija raziskovanja: Uporabili smo kvantitativno metodologijo. Kot instrument raziskovanja smo uporabili anketni vprašalnik, sestavljen je bil iz vprašanj odprtega in zaprtega tipa. Raziskovalni vzorec je zajemal 58 zaposlenih v Organizacijski enoti Patronažno varstvo enega izmed večjih zdravstvenih domov v Sloveniji. Pridobljene podatke smo analizirali s pomočjo programov MS Excel 2013 in IBM SPSS Statistics 20.0.
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da se paliativna oskrba še ne izvaja skladno s smernicami in standardi zastavljenimi v Državnem programu paliativne oskrbe. Ugotovljeno je bilo, da predvidena enotna dokumentacija celostne obravnave paliativnih pacientov in tim specialistične paliativne oskrbe v zdravstvenem domu, kjer smo opravljali raziskavo, ne obstajata. Dodatno je bilo ugotovljeno, da se patronažne medicinske sestre pri svojem delu srečujejo s problemi glede koordiniranja paliativne oskrbe in da so se pripravljene dodatno izobraževati glede organizacijskih in komunikacijskih veščin, katere potrebujejo za kakovostno izvajanje in koordiniranje paliativne oskrbe.
Sklep: Državni program paliativne oskrbe je primerljiv z nacionalnimi načrti drugih držav Evropske unije in je dobro zastavljen, žal pa v Sloveniji ni v celoti prenesen v prakso. Pri obravnavi paliativnih pacientov pogosto prihaja do situacij, ko patronažne medicinske sestre iščejo edinstvene rešitve za kakovostno obravnavo paliativnih pacientov. Za celovito obravnavo paliativnih pacientov bi bilo smiselno oblikovati enoten model na nivoju države, ki bi moral vključevati uporabne, poenotene standarde in klinične poti.
Ključne besede: paliativna oskrba, patronažna medicinska sestra, pacient, Državni program paliativne oskrbe, koordinacija, organizacija
Objavljeno v DKUM: 22.10.2015; Ogledov: 2048; Prenosov: 382
Celotno besedilo (773,29 KB) |
39. UPORABA ZDRAVIL V ZADNJEM TEDNU ŽIVLJENJANadja Lubajnšek, 2015, magistrsko delo Opis: Uvod: Na Oddelku za ginekološko onkologijo in onkologijo dojk UKC Maribor se dnevno srečujemo s pacientkami v paliativni oskrbi (PO). Mnogo pacientk še vedno ostane v akutni obravnavi, izvajajo se agresivni diagnostični postopki, analgetična terapija velikokrat ni urejena, aplicirajo se draga zdravila. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšne kakovostne PO so deležne naše pacientke.
Raziskovalna metodologija: Raziskava je potekala retrogradno. Podatki so bili zbrani iz medicinske in negovalne dokumentacije pacientk, ki so v obdobju od januarja 2011 do decembra 2013 umrle na Oddelku za ginekološko onkologijo in onkologijo dojk UKC Maribor. Obdelani so bili s programom Microsoft Excel in statističnim programom IBM SPSS 20. V raziskavo je bilo vključenih 150 pacientk. Za analizo je bilo primernih le 85 primerov.
Rezultati: Povprečna starost pacientk je bila 64,3 leta. Vključene so bile pacientke z rakom dojke, endometrija, jajčnikov, materničnega vratu, vulve in drugo. Najpogostejša pot vnosa zdravil je bila skozi usta in v podkožje, slabi polovici pa je bila aplicirana parenteralna infuzija v žilo. Kot ključna zdravila v PO so bili v ospredju opioidi, v skupini analgetikov so to bili močni opioidi, kamor spada morfin. Aplikacija kemoterapij je bila nizka, le dobre 4 %. Razlike v aplikaciji opioidov in analgetikov v letih 2012 in 2013 ter aplikaciji podkožne in intravenozne infuzije v letih 2011 in 2013 se niso izkazale kot statistično pomembne (p ˃ 0,05).
Sklep: V raziskavi smo ugotovili, da so pacientke po načelih PO primerno prejemale zdravila skozi usta in v podkožje, uporaba morfina je bila na prvem mestu ključnih zdravil v PO, aplikacija kemoterapij je bila v zadnjem tednu nizka. Žal pa so pacientke bile prevečkrat izpostavljene odvzemom krvi in prejemanju zdravil v žilo.
Ključne besede: paliativna oskrba, paliativna medicina, onkološki pacient, zdravila, zdravstvena nega
Objavljeno v DKUM: 20.07.2015; Ogledov: 2265; Prenosov: 325
Celotno besedilo (1,18 MB) |
40. |
