11. Spiritualna oskrba družine z umirajočim otrokomAna Štok, 2022, diplomsko delo Opis: Uvod: Umiranje otroka je v današnjem svetu razmeroma redek pojav, a je najbolj tragičen dogodek za družino. Družina v času umiranja otroka doživlja psihosocialno in spiritualno trpljenje, ki se lahko razvije v zapleteno žalovanje. S spiritualno oskrbo lahko družini olajšamo trpljenje in ji omogočimo lažje spoprijemanje z otrokovo smrtjo. Metode: Izvedli smo narativni pregled, analizo in sintezo znanstvene ter strokovne literature. Iskanje je bilo opravljeno v podatkovnih bazah: ScienceDirect, PubMed, Web of Science in SAGE. Za prikaz izbora literature smo uporabili diagram PRISMA flow. Podatke smo analizirali in sintetizirali s pomočjo vsebinske analize izbrane tematike. Izbrane članke smo kritično ocenili s pomočjo ocenjevalnega orodja. Rezultati: Skupnih zadetkov je bilo 126, v končno analizo smo vključili šest raziskav, pri čemer smo odkrili tri glavne podteme: občutki in čustva družine z umirajočim otrokom, spiritualne potrebe družine z umirajočim otrokom ter viri pomoči in podpore. Odkrili smo, da družina čuti potrebo po podpori s strani zdravstvenih delavcev in da jim spiritualnost predstavlja vir moči. Razprava in sklep: Rezultati pregleda literature kažejo na to, da družini spiritualna oskrba omogoča lažje spoprijemanje in doživljanje umiranja otroka. Prav tako lahko iz rezultatov sklepamo, da so na tem področju potrebne nadaljnje raziskave in izobraževanja zdravstvenih delavcev o lastni spiritualnosti ter o tem, kako jo nuditi pacientom in njihovim družinam.
Ključne besede: spiritualnost, spiritualna oskrba, družina, umirajoč otrok, paliativna oskrba
Objavljeno v DKUM: 21.11.2022; Ogledov: 1208; Prenosov: 172
 Celotno besedilo (1010,78 KB) |
12. Dejavniki tveganja za nastanek sindroma izgorelosti med zdravstvenimi delavci v paliativni oskrbiHana Cifer, 2022, diplomsko delo Opis: Uvod: Zdravstveni delavci so v paliativni oskrbi izpostavljeni težjim stresnim situacijam, kot so trpljenje, umiranje in smrt bolnikov. Nudijo podporo bolnikom in tudi njihovim svojcem. Namen zaključnega dela je bil raziskati dejavnike tveganja za nastanek sindroma izgorelosti med zdravstvenimi delavci v paliativni oskrbi.
Metode: V zaključnem delu smo uporabili sistematični pregled strokovne in znanstvene literature v angleškem jeziku. Iskali smo v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, SAGE, ScienceDirect in Web of Science. Za oceno izbranih člankov smo uporabili ocenjevalno orodje Joanna Briggs Institues. Sintezo podatkov bomo naredili na podlagi tematskega teoretičnega okvirja.
Rezultati: V analizo smo vključili šest sistematičnih preglednih člankov. Ugotovljeno je bilo, da zdravstveni delavci opravljajo zahtevnejša dela, delajo nadure, prevzemajo težke etične odločitve, nudijo oskrbo težje bolnim bolnikom in skrbijo za njihovo avtonomijo. Čez čas te situacije vplivajo na posameznikovo počutje, ki lahko vodi do psihične, fizične, čustvene preobremenjenosti oz. sindroma izgorelosti.
Razprava in sklep: Zdravstveni delavci v paliativni oskrbi morajo poznati faktorje tveganja, ki sprožijo nastanek sindroma izgorelosti. Pomembno je, da pravočasno prepoznajo morebitne simptome, ki kažejo na izgorelost, in še preden se ti simptomi močno razvijejo, uporabljajo oz. izvajajo morebitne ukrepe za preprečevanje sindroma izgorelosti.
Ključne besede: dejavniki tveganja, sindrom izgorelosti, zdravstveni delavci, paliativna oskrba.
Objavljeno v DKUM: 04.11.2022; Ogledov: 705; Prenosov: 175
Celotno besedilo (1,10 MB) |
13. Pomen družinske oskrbe pri paliativni oskrbi, usmerjeni na oseboKatja Pungeršek, 2022, diplomsko delo Opis: Uvod: Paliativna oskrba obravnava bolnike s kronično neozdravljivo boleznijo in jim omogoča čimbolj kakovostno življenje. Prav tako njihovim svojcem daje podporo, jim pomaga in nudi oporo in pomoč pri žalovanju po smrti. Vloga družine je tako zelo pomembna. Bolnikom daje moč in podporo ter voljo premagovati težke trenutke. S pregledom literature želimo ugotoviti pomen vključenosti družine v paliativno oskrbo.
Metode: Uporabili smo sistematični pristop, ki je vključeval metodo pregleda, analize in sinteze znanstvene literature. Vso literaturo smo poiskali s pomočjo mednarodnih baz podatkov v CINAHL, PubMed, Cochrane Library in Google Scholar. Pri iskanju smo določili vključitvene in izključitvene kriterije. Proces poteka iskanja in izbora relevantne literature smo predstavili na PRISMA diagramu. Uporabili smo metodo tematske analize in sinteze podatkov.
Rezultati: V podatkovnih bazah smo našli 1586 zadetkov. V končno analizo smo jih vključili 10. Analiza podatkov se je pokazala v temah paliativna oskrba, pomen družinske oskrbe in predlogi za izboljšanje družinske in paliativne oskrbe.
Razprava in zaključek: Družinska oskrba je zelo pomembna. Vključevanje družine in svojcev ter pomembnih drugih je za bolnika ključnega pomena. Kot najpomembnejšo je treba izpostaviti komunikacijo, poslušanje drugih in upoštevanje želja ter iskanje kompromisov.
Ključne besede: pomen, družinska oskrba, paliativna oskrba
Objavljeno v DKUM: 07.10.2022; Ogledov: 1013; Prenosov: 273
Celotno besedilo (849,09 KB) |
14. Odprta pravna in etična vprašanja glede legalizacije medicinske konoplje za uporabo v paliativni oskrbi : magistrsko deloVesna Žebrek, 2022, magistrsko delo Opis: Konoplja velja za učinkovito rastlino, ki se lahko uporablja v prehrambni, industrijski in medicinski panogi. Njene pozitivne učinke so potrdile tudi določene raziskave ter tako pripomogle k postopni legalizaciji konoplje, ki je potekala na mednarodni, evropski in nacionalni ravni. Uporaba konoplje se je tako zakonsko uredila za medicinske, znanstveno-raziskovalne in učne namene.
Ob delni zakonski ureditvi uporabe konoplje pa se postavi vrsto pravnih in etičnih vprašanj. Predvsem je za vsakega posameznika pomembno, za katera zdravstvena stanja se bo lahko uporabljala. Različna farmacevtska podjetja so že začela razvijati zdravila na osnovi konoplje, ki lajšajo simptome določenih bolezni, ampak so za posameznika težko dostopna zaradi nacionalnih ureditev, ki določajo avtorizacijo zdravila. Takšna ureditev močno vpliva na terminalno bolne, ki potrebujejo takojšnjo pomoč. Rešitev za takšne bolnike bi bila v legalizaciji gojenja konoplje, saj bi tako hitreje prišli do sestavin, ki so potrebna za zdravila in hkrati zmanjšala odvisnost od uvoza.
Takšna ureditev ni samo pri nas, ampak velja za vse članice Evropske unije in podpisnice različnih mednarodnih konvencij. Iz primerjalno pravne analize je razvidno, da v državah članic Evropske unije velja standard, ki ga morajo spoštovati pri urejanju legalizacije konoplje. Za razliko od evropske ureditve, imajo v zvezni državi Kalifornija celovito urejeno področje uporabe, posedovanja in gojenja konoplje za medicinsko in za rekreativno (osebno) uporabo.
Poleg pravnih vprašanj se ob urejanju delikatnega področja postavljajo tudi določena etična vprašanja, ki posledično vplivajo na zakonsko ureditev. Predvsem se postavljata dve glavni vprašanji, in sicer kdaj končati zdravljenje terminalnega bolnika in začeti lajšati bolečine in zakaj je konoplja uvrščena pod substance, ki jih je potrebno strogo regulirati, medtem ko so druge substance, ki močno vplivajo na človeško telo, prosto dostopne.
Raziskovanje vplivov konoplje na človeško telo je v polnem razsegu, zato bo moralo pravo slediti novim dokazom in celovito urediti to področje. Pomembno je, da bo zakonodajalec ob sprejemanju ali dopolnjevanju zakonov prisluhnil zdravstveni in farmacevtski stroki.
Ključne besede: medicinska konoplja, paliativna oskrba, pravni vidik, etični vidik, zakonodaja, lajšanje bolečin, pozitivni učinki.
Objavljeno v DKUM: 22.09.2022; Ogledov: 756; Prenosov: 202
Celotno besedilo (895,61 KB) |
15. Obravnava bolnika s kostnimi zasevki v domači oskrbiFlorian Jens Lobenwein, 2022, diplomsko delo Opis: Uvod: Značilnost napredovalnega raka dojk so zasevki, ki se širijo v oddaljene organe s hematogenim razsojem. Med pogostejša mesta zasevanja prištevamo kosti zaradi dobre prekrvavljenosti, kjer zasevki povzročajo tanjšanje kostne strukture in posledično zlome kosti ter zaplete, ki so lahko za bolnika življenjsko nevarni. Namen diplomskega dela je bil raziskati celostno zdravstveno obravnavo bolnika s kostnimi zasevki v patronažnem varstvu in ugotoviti kakovost življenja bolnika v domačem okolju.
Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela in kvalitativno metodologijo. Izvedli smo študijo primera bolnice z rakom dojke, zasevanim v kosti, v domačem okolju. Pridobljene podatke smo proučili, analizirali in jih opisno predstavili.
Rezultati: Težave, ki se najpogostejše pojavljajo pri bolnici, oboleli z napredovalnim rakom dojke, so neznosne, stalno prisotne zbadajoče bolečine na mestu zasevanja raka v kosti, upad telesnih aktivnosti zaradi predpisane terapije, zaprtje, ki povzroča neugodje, ter depresija in strah. Večino naštetih težav je mogoče nadzorovati s predpisano terapijo in nefarmakološkimi ukrepi.
Razprava in sklep: Napredovalni rak dojke je dokaj pogosto obolenje pri ženskah, ki lahko drastično spremeni kakovost življenja obolele, kar posledično negativno vpliva na potek in iztek bolezni. Medicinske sestre pri obravnavi predstavljajo pomembno vlogo usmerjanja in izvedbe zdravstvenovzgojnega dela bolnice in svojcev ter nudenja pomoči pri osnovnih življenjskih aktivnostih.
Ključne besede: kostni zasevki, paliativna zdravstvena nega, oskrba na domu, rak dojke, kakovost življenja
Objavljeno v DKUM: 02.02.2022; Ogledov: 1279; Prenosov: 171
Celotno besedilo (574,32 KB) |
16. Paliativna oskrba pacienta z neozdravljivo boleznijo na urgenciAnja Černigoj, 2021, diplomsko delo Opis: Uvod: Zdravstveni delavci nimajo zadostnega znanja o paliativni oskrbi, ki pa je bistvenega pomena takrat, ko imamo pacienta z neozdravljivo boleznijo v urgentni obravnavi. Pomembno je, da mu zdravstveni delavci znajo nameniti posebno skrb in pozornost glede na specifiko bolezni ter obravnave. Namen diplomskega dela je raziskati, na kakšen način zdravstveni delavci zagotavljajo paliativno oskrbo v urgentni dejavnosti.
Metode: Diplomsko delo temelji na pregledu literature. Literaturo smo iskali v naslednjih podatkovnih bazah: SAGE, CINAHL, MEDLINE, PubMed in ScienceDirect. Postopek ekstrakcije člankov smo predstavili s pomočjo PRISMA diagrama.
Rezultati: Pri pregledu literature smo skupaj dobili 592 zadetkov, od katerih smo v raziskavo uvrstili 5 člankov. Ugotovili smo, da negovalno osebje v urgentni obravnavi uporablja specifičen pristop do pacienta. Zdravstveno osebje je v urgentni obravnavi pogosto časovno omejeno, saj se lahko pacientovo stanje hitro spremeni in ne dobi pomembnih podatkov.
Razprava in sklep: V urgentni obravnavi so ključnega pomena hitrost obravnave, sposobnost postavljanja prioritet ter strokovnost obravnave. Zdravstveno osebje se vsakodnevno srečuje s situacijami, ki odločajo o življenju. V okviru paliativne oskrbe pri pacientu z neozdravljivo boleznijo se izvajajo intervencije, kot so lajšanje obremenjujočih simptomov, postavitev ciljev ter vzpostavitev terapevtske komunikacije. Pozornost je usmerjena na duhovne in socialne skrbi pacienta.
Ključne besede: paliativna oskrba, pacient, kronične bolezni, urgenca, intervencija
Objavljeno v DKUM: 12.01.2022; Ogledov: 1078; Prenosov: 247
Celotno besedilo (545,44 KB) |
17. Na osebo osredotočena oskrba pod okriljem paliativne oskrbeJožica Černe Kolarič, 2021, magistrsko delo Opis: Uvod: S podaljševanjem življenjske dobe se veča možnost razvoja kroničnih nenalezljivih bolezni pri posameznikih. Na osebo osredotočena paliativna oskrba je eden izmed pomembnih pristopov k ohranitvi in izboljšanju kakovosti življenja pacienta s kronično nenalezljivo boleznijo ter pomembnimi drugimi. Iz tega razloga je namen pregleda raziskati vidike, ki so ključnega pomena za izvajanje na osebo osredotočene oskrbe v okviru paliativne oskrbe.
Metode: Uporabili smo sistematični pregled z metodo pregleda, analize in sinteze znanstvene literature ter metodo kompilacije. Upoštevali smo PRISMA smernice za izvedbo sistematičnega pregleda, za oceno člankov smo uporabili Joanna Briggs Institutes ocenjevalno orodje. Za prikaz analize podatkov smo uporabili tematsko analizo podatkov.
Rezultati: Od 1.332 identificiranih zadetkov smo v končno analizo vključili sedem člankov. Identificirali smo pet sekundarnih tem, navezujoč se na ključne elemente nudenja na osebo usmerjene paliativne oskrbe pri pacientih s kronično nenalezljivo boleznijo: (1) Pristop k paliativni oskrbi; (2) Vidiki paliativne oskrbe; (3) Paliativno okolje, (4) Zgodnje izvajanje paliativne oskrbe in (5) Ovire pri izvajanju paliativne oskrbe.
Razprava in sklep: Iz vključenih sistematičnih pregledov je razvidno, da ima na osebo osredotočena paliativna oskrba pozitiven učinek na ohranitev in krepitev kakovostnega življenja pacienta, če se izvaja dovolj zgodaj in vključuje na osebo osredotočena načela ter vnaprej določen načrt, ki nudi podporo pomembnim drugim ter drugim zdravstvenim delavcem, ki pridejo v stik s pacientom.
Ključne besede: Paliativna oskrba, sistematični pregled, pacient, kronična nenalezljiva bolezen
Objavljeno v DKUM: 28.10.2021; Ogledov: 1442; Prenosov: 332
Celotno besedilo (682,28 KB) |
18. |
19. Izkušnje negovalnega osebja z zagotavljanjem paliativne oskrbe v domovih za starostnikeAnja Šket, 2020, diplomsko delo Opis: Uvod: Število starejših oseb s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi, ki potrebujejo paliativno oskrbo v domovih za starejše, narašča. Pomembno je, da imajo člani tima zdravstvene nege in oskrbe dovolj znanja in izkušenj o paliativni oskrbi in jo ustrezno vključujejo v svoje delo.
Metode: V zaključnem delu smo uporabili kvalitativno metodologijo raziskovanja z metodo fokusnih skupin članov tima zdravstvene nege in oskrbe v domovih za starostnike. Podatke smo obdelali po metodi vsebinske analize.
Rezultati: Oblikovali smo tri glavne vsebinske sklope: Izkušnje zaposlenih, Ovire in težave zaposlenih v paliativni oskrbi ter Poznavanje paliativne oskrbe. Zaposleni imajo dovolj izkušenj za izvajanje paliativne oskrbe, vendar jim primanjkuje znanja, navodil in smernic za pravočasno vključevanje in kakovostno zagotavljanje paliativne oskrbe. Potrebno bi bilo izobraževanje zaposlenih in več vključevanja paliativne oskrbe v času šolanja.
Razprava in sklep: Poznavanje paliativne oskrbe je med člani tima zdravstvene nege in oskrbe v domovih za starostnike slabo. Potrebna so dodatna izobraževanja iz paliativne oskrbe. Zaposleni se pri svojem delu srečujejo s pomanjkanjem kadra in pomanjkanjem usposobljenega tima paliativne oskrbe. Temeljnega pomena je usmerjanje in vključevanje svojcev v obravnavo, saj so svojci premalo vključeni in seznanjeni s paliativno oskrbo.
Ključne besede: zdravstvena nega in oskrba, medicinske sestre, paliativna obravnava, starostnik
Objavljeno v DKUM: 03.12.2020; Ogledov: 2189; Prenosov: 453
Celotno besedilo (481,83 KB) |
20. Poznavanje, dojemanje in odnos zdravstvenega osebja do paliativne oskrbe pri pacientih s srčnim popuščanjem na urgenci in kardiološkem oddelkuInes Brezočnik, 2020, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Pacienti z akutnim srčnim popuščanjem pogosto iščejo pomoč na urgenci, kjer se zdravstveni delavci s takšno boleznijo srečujejo v zgodnjem ali poznem oz. zadnjem stadiju in prav pri slednjem, se morajo bolj osredotočiti na nudenje paliativne oskrbe takšnim pacientom.
Namen zaključnega dela je ugotoviti, kakšno je poznavanje, dojemanje in odnos zdravstvenega delavca na urgenci in kardiološkem oddelku do paliativne oskrbe pri pacientih s srčnim popuščanjem, ter morebitne ovire.
Metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo z metodo anketiranja. Pri tem smo izvedli presečno deskriptivno raziskavo, ki je potekal meseca avgusta 2019.
Rezultati: S pomočjo raziskave, smo ovrgli hipotezo 1, da med urgenco in kardiološkim oddelkom obstajajo statistično signifikantne razlike v znanju izvajanja paliativne oskrbe med zdravstvenim osebjem in hipotezo 2, da zdravstveno osebje na urgenci prepozna več ovir za nudenje paliativne oskrbe v primerjavi z zaposlenimi na kardiološkem oddelku, saj je bila statistična signifikanca pri vseh vprašanjih večja od 0,05. Hipotezo 3, smo delno potrdili, saj obstaja le eno stališče, kjer je bila ugotovljena povezava. To stališče je bilo: »Kardiologija, splošna medicina in interna medicina se lahko učijo iz strokovnega znanja o medicini za paliativno oskrbo« (p<0,05).
Diskusija in zaključek: Menimo, da je poznavanje paliativne oskrbe na kardiološkem oddelku in urgentnem centru dobro in ne obstajajo večje razlike. Čeprav pa bodo za izboljšanje poznavanja, dojemanja in odnosa zdravstvenega osebja do paliativne oskrbe pri pacientih s srčnim popuščanjem, še potrebna dodatna izobraževanja.
Ključne besede: Akutno srčno popuščanje, kronično srčno popuščanje, paliativna oskrba, stališča, znanje, zaznane ovire, medicinska sestra.
Objavljeno v DKUM: 24.07.2020; Ogledov: 1094; Prenosov: 193
Celotno besedilo (1,03 MB) |
