1. Doživljanje paliativne oskrbe otroka pri medicinskih sestrahLuka Marko, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Paliativna oskrba v zdravstveni negi in oskrbi je ena najbolj čustveno zahtevnih področij, ki jih zdravstveni delavci opravljajo, pri obravnavi otroka pa se zahtevnost še dodatno poveča. Medicinske sestre se soočajo z veliko izzivi tako pri negovanju otroka kot pri podpori staršev, zato morajo biti tudi precej previdne tudi pri komuniciranju z njimi. Metode: Uporabili smo kvalitativno deskriptivno metodo dela in metodo analize, kompilacije in sinteze. Iskanje znanstvene literature je potekalo v podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL, ScienceDirect ter dodatno v iskalniku Google učenjak. Upoštevali smo smernice PRISMA. Raziskave smo po nivojih razvrstili v hierarhijo dokazov in jih predstavili v evalvacijski tabeli in kot vsebinsko analizo. Rezultati: Z uporabo iskalnega niza smo prišli do 369 raziskav. V končno analizo smo vključili devet raziskav. Ugotovili smo, da medicinske sestre različno doživljajo paliativno oskrbo otroka, vseh devet raziskav je pokazalo, da so pri njih prisotna negativna doživljanja, medtem ko sta dve raziskavi izpostavili tudi pozitivne vidike. Ob vseh negovalnih intervencijah jim največjo težavo predstavlja komunikacija. Razprava in zaključek: Medicinske sestre doživljajo paliativno oskrbo otroka na različne načine, vsaka se pri tem spoprijema na svoj način. Komunikacija pri paliativni oskrbi je najpomembnejša, saj zahteva največ izkušenj in veliko izpopolnjevanja. Pomembno je, da ob negativnem doživljanje te občutke posameznik predela ali pa se osebi, ki ji zaupa, izpove.
Ključne besede: pediatrična paliativna oskrba, medicinske sestre, doživljanje
Objavljeno v DKUM: 09.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 2
 Celotno besedilo (1,79 MB) |
2. Etične dileme zdravstvenih delavcev pri pacientih s kronično nenalezljivimi boleznimi v paliativni oskrbiKatja Najžar, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Etične dileme so pomemben del sodobne zdravstvene nege. Zaradi njihove kompleksnosti je njihovo prepoznavanje težje. Na dolgi rok se pri zaposlenih v zdravstveni negi kot posledica etičnih dilem lahko pojavijo utrujenost zaradi sočutja, izgorelost in nezadovoljstvo z delom. Namen zaključnega dela je raziskati etične dileme, s katerimi se srečujejo zdravstveni delavci pri oskrbi pacientov s kronično nenalezljivimi boleznimi.
Metode: Izveden je bil sistematičen pregled literature. Uporabljena je bila iskalna strategija z določenimi ključnimi besedami in kriteriji za vključitev in izključitev člankov. Pregledane so bile podatkovne baze PubMed, CINAHL, SAGE in Web of Science; sledili smo smernicam PRISMA ter uporabili narativno sintezo.
Rezultati: V analizo in sintezo je bilo vključenih šest raziskav. Najpogostejše dileme vključujejo vprašanja dostojanstva, avtonomije pacientov, komunikacije o diagnozah in prognozah ter odmerjanja zdravil v paliativni sedaciji. Ugotovljeno je bilo, da etične dileme pogosto vodijo v moralno stisko in stres zdravstvenih delavcev, še posebej v okoljih z omejenimi viri in podporo.
Razprava in zaključek: Etične dileme so v paliativni oskrbi pogoste in močno vplivajo na zdravstvene delavce. Ključnega pomena je pravočasno vključevanje pacientov v paliativno oskrbo, jasna komunikacija in spoštovanje avtonomije pacientov. Izobraževanje in podpora zdravstvenim delavcem lahko pripomoreta k boljši obravnavi etičnih dilem. Priporočljivo je nadaljnje raziskovanje in razvoj strategij za prepoznavanje in reševanje etičnih dilem za zmanjšanje obremenitev zdravstvenih delavcev.
Ključne besede: etične dileme, zdravstveni delavci, paliativna oskrba
Objavljeno v DKUM: 18.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 26
Celotno besedilo (641,31 KB) |
3. Izkušnje pacientov s kronično nenalezljivo boleznijo z vnaprej pripravljenim načrtom paliativne oskrbeAlina Hojnik, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Kronične nenalezljive bolezni predstavljajo veliko breme sodobnega sveta, zato je pomembno delovanje v korist posameznika in lajšanje njegovih simptomov. Namen vnaprej pripravljenega načrta paliativne oskrbe zagotavlja posameznikom celovito in usklajeno oskrbo v zadnjih fazah njihovega življenja. Namen zaključnega dela je na podlagi pregleda literature raziskati izkušnje pacientov s kronično nenalezljivo boleznijo z vnaprej pripravljenim načrtom paliativne oskrbe.
Metode: Izvedli smo sistematičen pregled literature, pri katerem smo uporabili opisno metodo dela, metodo kompilacije, metodo analize in sinteze. Za iskanje literature smo uporabili iskalni niz. Uporabljen je bil za iskanje v mednarodnih elektronskih bazah: CINAHL, PubMed in Science-Direct. Potek iskanja in pregleda smo prikazali s pomočjo diagrama PRISMA, identificirane raziskave smo prikazali v tabeli sinteze, hkrati pa izvedli vsebinsko analizo.
Rezultati: Izmed 896 identificiranih zadetkov smo jih v vsebinsko analizo vključili 10. Na podlagi analize smo identificirali šest ključnih podkategorij: 1) Prednosti vnaprejšnjega načrtovanja paliativne oskrbe; 2) Vpliv na kakovost oskrbe in zdravstvene izide; 3) Čustvene in psihološke prednosti; 4) Avtonomija pacienta; 5) Komunikacija in sprejemanje odločitev in 6) Ovire za učinkovito izvajanje vnaprejšnjega načrta paliativne oskrbe, ki smo jih oblikovali v glavno kategorijo, imenovano »Izkušnje pacienta s kronično nenalezljivo boleznijo z vnaprej pripravljenim načrtom paliativne oskrbe«.
Razprava in zaključek: Z raziskavo smo dobili prednosti in koristi ter razloge za nezainteresiranost v sodelovanju izvajanja načrta paliativne oskrbe.
Ključne besede: kronične nenalezljive bolezni, paliativna oskrba, vnaprej pripravljen načrt paliativne oskrbe
Objavljeno v DKUM: 23.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 22
Celotno besedilo (975,38 KB) |
4. Poznavanje nujnih stanj v paliativni oskrbi med medicinskimi sestrami na urgenciAjda Stojnšek, 2024, magistrsko delo Opis: Bolniki v terminalni fazi najpogosteje poiščejo pomoč na urgenci zaradi neobvladljivih simptomov in različnih urgentnih stanj. Namen zaključnega dela je predstaviti pogosta nujna stanja v paliativni oskrbi na urgenci pri bolnikih z napredovalimi nenalezljivimi kroničnimi boleznimi s strani medicinskih sester ter z raziskavo ugotoviti poznavanje, pogostnost in obravnavo nujnih stanj v paliativni oskrbi na urgenci.
Metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo z deskriptivno metodo dela. Podatke smo zbrali s pomočjo ankete, ki so jo izpolnile diplomirane medicinske sestre in diplomirani zdravstveniki, zaposleni v urgentnih centrih v Sloveniji. Pri analizi podatkov smo uporabili tako deskriptivno kot sklepno statistiko.
Rezultati raziskave so pokazali, da se diplomirane medicinske sestre in diplomirani zdravstveniki pogosto srečujejo z nujnimi stanji v paliativni oskrbi. Prav tako so sposobni prepoznati nujna stanja in ločiti moteče simptome od nujnih stanj pri bolnikih z napredovalo neozdravljivo kronično boleznijo v paliativni oskrbi.
V raziskavi smo analizirali poznavanje nujnih stanj v paliativni oskrbi med medicinskimi sestrami in diplomiranimi zdravstveniki na urgenci pri bolnikih z napredovalo neozdravljivo kronično boleznijo (NNKB). Ugotovili smo, da zaposleni uspešno prepoznajo nujna stanja in jih ločijo od motečih simptomov. Za kakovostno izvajanje paliativne oskrbe je potrebno obsežno strokovno znanje, ki ga večina pridobi že med dodiplomskim študijem, lahko pa ga dopolnijo tudi z dodatnimi specializiranimi znanji s področja paliativne oskrbe. Le tako lahko zagotovimo boljšo kakovost življenja bolnikov z NNKB
Ključne besede: paliativna oskrba, urgentni centri, nujna stanja
Objavljeno v DKUM: 03.09.2024; Ogledov: 38; Prenosov: 31
Celotno besedilo (1,57 MB) |
5. Vpliv probiotikov na zmanjšanje pojavnosti obstipacije pri pacientih v paliativni oskrbiAndreja Glavica, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Paliativna oskrba je ključna pri izboljševanju življenjske kakovosti neozdravljivo bolnih pacientov, pri katerih je pogosta težava obstipacija. Za odpravljanje obstipacije pri paliativnih pacientih se izvajajo različni ukrepi, vključno z uporabo probiotikov. Ti imajo pozitiven vpliv na prebavne težave, saj izboljšujejo konsistenco blata in spodbujajo rast koristnih bakterij v črevesju. Namen zaključnega dela je bil raziskati vpliv uživanja probiotikov na zmanjšanje pojavnosti obstipacije pri pacientih v paliativni oskrbi, na podlagi pregleda literature.
Metode: Zaključno delo je temeljilo na deskriptivni metodi dela. Strokovno literaturo smo pregledali in pridobili iz mednarodnih podatkovnih baz, kot so: CINAHL, Cochrane Library, Medline, PubMed, Sage, ScienceDirect in Web of Science. Pregled literature smo predstavili s pomočjo PRISMA diagrama.
Rezultati: V zaključno delo smo vključili sedem randomiziranih s placebom kontroliranih kliničnih raziskav. Vse te raziskave so pokazale, da dopolnilo s probiotiki zmanjšuje pojavnost obstipacije in izboljšuje gastrointestinalne zaplete pri pacientih v paliativni oskrbi.
Razprava in zaključek: Probiotiki bi lahko postali ključni in integriran del oskrbe pacientov v paliativni oskrbi, ki si prizadevajo za najvišjo možno kakovost življenja v svojih zadnjih trenutkih. Njihova uporaba bi omogočila boljše obvladovanje obstipacije ter tako prispevala k izboljšanju počutja in udobja pacientov v tem občutljivem obdobju.
Ključne besede: paliativna oskrba, probiotik, uporaba, obstipacija, vpliv
Objavljeno v DKUM: 29.07.2024; Ogledov: 159; Prenosov: 108
Celotno besedilo (918,32 KB) |
6. Zadovoljstvo med bolniki z ambulantno ali s paliativno oskrbo na domuIrena Kotnik, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Zadovoljstvo pacientov je pokazatelj kakovosti paliativne oskrbe. Namen naloge je bil raziskati zadovoljstvo s paliativno oskrbo med bolniki, obravnavanimi v ambulanti ali na domu.
Metode: Kvantitativna raziskava je bila izvedena s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval demografske značilnosti anketirancev, trditve o simptomih, zadovoljstvu z obravnavo in zdravstvenim timom ter o izkušnjah bolnikov, ocenjenih po izkazu bolnikovih izkušenj. Sodelovalo je 50 anketirancev v ambulantni paliativni obravnavni in 50 obravnavanih na domu. Analiza podatkov je potekala v programu IBM SPSS 22.
Rezultati: Najpomembnejši dejavniki, povezani z zadovoljstvom bolnikov, so hitrost obravnave simptomov in način izvajanja preiskav ter obravnave pri bolnikih na domu, pri ambulantni obravnavi bolnikov pa način, kako preiskave in zdravljenje spremlja zdravnik. Več težav in simptomov so izpostavili anketiranci, zdravljeni na domu, ni statistično pomembnih razlik med anketiranimi glede na mesto obravnave v zvezi z zadovoljstvom. Ni statistično pomembnih razlik glede zadovoljstva z obravnavo glede na stopnjo izobrazbe, potrdili smo enako zadovoljstvo z zdravstvenim timom, ne glede na mesto obravnave.
Razprava in zaključek: V raziskavi ni ugotovljenih pomembnejših razlik v zadovoljstvu bolnikov s paliativno oskrbo glede mesta oskrbe.
Ključne besede: paliativna oskrba, ambulanta za paliativno oskrbo, mobilni paliativni tim, zadovoljstvo bolnika
Objavljeno v DKUM: 04.07.2024; Ogledov: 113; Prenosov: 16
Celotno besedilo (727,68 KB) |
7. Paliativna oskrba pacienta z rakom debelega črevesa in dankeNika Repnik, 2023, diplomsko delo Opis: Uvod: Paliativna oskrba je celostna obravnava neozdravljivo bolnega pacienta in podpora njegovim najbližjim. Osnovni namen paliativne oskrbe je s primernimi postopki in ukrepi izboljšati kakovost življenja pacienta in njegovih najbližjih. Namen zaključnega dela je raziskati vpliv paliativne oskrbe na kakovost življenja pri pacientih z rakom debelega črevesa in danke.
Metode: Zaključno delo je pripravljeno na osnovi pregleda znanstvene literature, ki smo jo iskali po mednarodnih podatkovnih bazah CINAHL, Pubmed, West of Science in Sage. Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Samo analizo in sintezo podatkov smo predstavili s tematsko analizo. Moč dokazov smo ocenili s pomočjo hierarhije dokazov.
Rezultati: V končni pregled smo vključili 7 člankov, ki so ustrezali izbranim kriterijem. Ugotovili smo, da je na to temo izvedenih premalo raziskav, ki bi ponudile konkretne odgovore.
Razprava in zaključek: Pomembno je, da se s paliativno oskrbo pri pacientih z rakom debelega črevesa in danke prične v samem procesu zdravljenja dovolj zgodaj, kar posledično omogoči izboljšano kakovost življenja pacienta.
Ključne besede: Paliativna oskrba, rak debelega črevesa in danke, kakovost življenja
Objavljeno v DKUM: 06.12.2023; Ogledov: 545; Prenosov: 109
Celotno besedilo (497,62 KB) |
8. Vloga spiritualne oskrbe pri pacientih s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi v okviru paliativne oskrbeJan Breznik, 2023, diplomsko delo Opis: Uvod: Spiritualna oskrba je pomemben del zdravstvene oskrbe zlasti, ko se soočamo s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi v paliativni oskrbi. Spiritualne potrebe pacientov v paliativni oskrbi so povezane z iskanjem smisla in namena življenja ter smisla doživljanja bolezni, povezanosti z drugimi ljudmi, bogom in naravo, pogovora o smrti, najboljšega izkoristka lastnega časa in neodvisni. S pregledom literature želimo prispevati k opolnomočenju medicinskih sester in jih spodbuditi k zagotavljanju varne, kompetentne in na osebo osredotočene spiritualne oskrbe pacientov v paliativni obravnavi.
Metode: Uporabili smo sistematični pristop, ki je vključeval metodo pregleda, analize ter sinteze znanstvene literature. Članke smo iskali v angleškem jeziku s pomočjo podatkovnih baz PubMed, CHINAL, SAGE in Web of Science. Proces iskanja literature smo prikazali v diagramu PRISMA, sintezo izbranih virov smo prikazali s pomočjo tematske analize.
Rezultati: V podatkovnih bazah smo našli 1.236 zadetkov. V končno analizo smo vključili 10 zadetkov. Rezultati tematske analize so prikazani v temah: spiritualne potrebe, intervencije spiritualne oskrbe, omejitve spiritualne oskrbe ter vprašanja pacientov.
Razprava in zaključek: Spiritualna oskrba je zelo pomemben vidik v paliativni oskrbi pacienta s kronično nenalezljivo boleznijo. Vključevanje spiritualnosti in spiritualne oskrbe v celostno obravnavo je za pacienta ključnega pomena, saj lahko pomembno vpliva na kakovost življenja.
Ključne besede: paliativna oskrba, spiritualna oskrba, vloga, pregled
Objavljeno v DKUM: 23.08.2023; Ogledov: 605; Prenosov: 190
Celotno besedilo (784,41 KB) |
9. Awareness and expectations of visitors to family medicine practices about palliative care in SloveniaErika Zelko, Dorotea Gašpar, Estera Gjuras, Nevenka Krčevski-Škvarč, 2021, izvirni znanstveni članek Ključne besede: paliativna oskrba, osveščenost javnosti, pričakovanja, palliative care, public awareness, expectations
Objavljeno v DKUM: 22.01.2023; Ogledov: 553; Prenosov: 96
Celotno besedilo (313,27 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo! |
10. Vpliv paliativne oskrbe na kakovost življenja bolnikov z multiplo sklerozoMaša Sinkovič, 2022, diplomsko delo Opis: Uvod: Multipla skleroza kljub vsemu zdravljenju in aktivnostih, ki pripomorejo k ustavitvi poslabšanja bolezni, ostaja bolezen, ki bistveno spremeni življenjski slog obolelega in ima velik vpliv na kakovost življenja bolnikov in njihovih svojcev. Namen zaključnega dela je pregledati in sintetizirati raziskave o paliativni oskrbi pri bolnikih z multiplo sklerozo.
Metode: Izvedli smo narativni pregled literature. Literaturo smo iskali v mednarodnih podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL, Medline, Web of Science, ter z iskalnikom Google Scholar. Potek iskanja literature smo prikazali v PRISMA diagramu. Za sintezo zbranih identificiranih raziskav smo uporabili vsebinsko analizo.
Rezultati: V končno analizo literature smo vključili deset člankov, ki so ustrezali izbranim vključitvenim kriterijem. Vključevanje v proces paliativne oskrbe izboljša zadovoljstvo bolnikov z multiplo sklerozo in njihovih pomembnih drugih, posledično pa vpliva na izboljšano kakovost življenja bolnikov, saj jih razbremeni, omogoča več komunikacije z zdravstvenim osebjem in lajša telesne simptome bolezni.
Razprava in zaključek: Življenje z multiplo sklerozo predstavlja velik izziv tako za bolnike kot tudi za njihove svojce, a vključevanje v paliativno oskrbo zviša raven kakovosti življenja. Paliativna oskrba izboljša kakovost življenja na fizičnem, socialnem, psihološkem in ekonomskem področju.
Ključne besede: multipla skleroza, paliativna oskrba, kakovost življenja
Objavljeno v DKUM: 19.12.2022; Ogledov: 1139; Prenosov: 396
Celotno besedilo (967,91 KB) |
