31. |
32. Seznanjenost ljudi o paliativni oskrbiMateja Novak, 2015, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu so predstavljeni paliativna oskrba, njen razvoj, seznanjenost ljudi o paliativni oskrbi, hospic in umiranje. V empiričnem delu smo želeli ugotoviti, ali so ljudje seznanjeni s paliativno oskrbo in ali so mnenja, da se premalo govori o smrti. Prav tako je bil namen ugotoviti, ali paliativna oskrba poveča kakovost življenja.
Metodologija raziskovanja. Uporabljena je bila kvantitativna raziskovalna metodologija, natančneje anketni vprašalnik z 12 vprašanji zaprtega tipa. V raziskavi je sodelovalo 50 naključnih oseb. Rezultate raziskave smo analizirali in predstavili s pomočjo računalniških programov Microsoft Office Word 2013, Microsoft Office Excel 2013 in IBM SPSS Statistics 20.0.
Rezultati raziskave. Anketni vprašalnik so večinoma izpolnjevali starejši ljudje, ki so v večini (42%) mnenja, da kot skupnost o smrti in umiranju ne govorimo dovolj. Večina anketiranih (40%) ni še nikoli slišala za paliativno oskrbo, 30% anketirancev navaja, da približno vedo, kaj je paliativna oskrba, 20% anketiranih meni, da imajodovolj natančno znanje o paliativni oskrbi, 10% pa jih je slišalo samo za to ime. Kar 53% anketiranih je mnenja, da paliativna oskrba dovoljuje pacientom z neozdravljivo boleznijo živeti aktivno življenje, medtem ko jih 29% meni, da paliativna oskrba izboljšuje kakovost življenja bolne osebe.
Sklep. O paliativni oskrbi bi se morali začeti več pogovarjati in o njej ljudi ozaveščati že v zdravstvenih ustanovah, saj je za umirajoče in njihove svojce znanje o paliativni oskrbi zelo pomembno. Če bi s tovrstnim ozaveščanjem začeli v zdravstvenih ustanovah, bi bili ljudje bolje informirani, hkrati pa bi informacijam bolj zaupali.
Ključne besede: paliativna oskrba, paliativni zdravstveni tim, paliativna zdravstvena nega, hospic, umiranje.
Objavljeno v DKUM: 22.03.2016; Ogledov: 3245; Prenosov: 653
 Celotno besedilo (1,37 MB) |
33. NUJNA STANJA PRI STAROSTNIKU V PALIATIVNI OSKRBIIrena Toš, 2015, diplomsko delo Opis: Paliativna oskrba starostnika mora biti nepretrgana in celostna, zato ima medicinska sestra nepogrešljivo vlogo v paliativni zdravstveni negi. Zelo pomembno je pravočasno prepoznavanje motečih simptomov in le-te tudi pravočasno omejiti, da ne preidejo v nujna stanja. Paliativna nujna stanja lahko definiramo kot nujna stanja pri stanovalcih z neozdravljivo boleznijo v paliativnem stadiju bolezni. Z veliko verjetnostjo so povezana z napredovanjem osnovne bolezni, kar nam omogoča vnaprejšnje predvidevanje nastanka določenih nujnih stanj in pripravo na njih.
Namen diplomskega dela je predstaviti paliativno oskrbo v domu starejših ter opisati posebnosti urgentnega stanja pri starostniku v paliativni oskrbi.
Uporabili smo deskriptivno in kvantitativno metodo dela. Podatke smo zbrali s pomočjo anonimne ankete, katero so izpolnile medicinske sestre ter tehniki zdravstvene nege, zaposleni v domu starostnikov.
Rezultati raziskave so pokazali, da se medicinske sestre pogosto srečujejo s starostnikom v paliativni oskrbi. Pri starostniku se pojavljajo tako moteči simptomi kot tudi nujna stanja. Najpogosteje prepoznani moteči simptomi s strani anketiranih pri starostnikih so bolečina, oslabelost in težko dihanje. Zaradi pojava pljučne embolije, akutne dispneje in akutne krvavitve pa medicinske sestre najpogosteje kličejo službo nujne medicinske pomoči.
Paliativna oskrba starostnika mora temeljiti na dobrem sodelovanju z obolelim starostnikom, svojci in zaposlenim zdravstvenim kadrom. Dobro sodelovanje je osnova za lažje in pravilnejše odločitve, ki se skladajo z željami obolelega ob nastanku nujnega stanja.
Ključne besede: paliativna oskrba, urgentna stanja, starostnik, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 16.02.2016; Ogledov: 3347; Prenosov: 474
Celotno besedilo (989,00 KB) |
34. Samozaupanje medicinskih sester in zdravnikov pri praktičnem izvajanju paliativne oskrbePetra Kamnik, Majda Pajnkihar, Ana Habjanič, 2014, izvirni znanstveni članek Opis: Uvod: Zdravstveni delavci so v paliativni oskrbi soočeni s številnimi zapletenimi in neprijetnimi situacijami, ko je potrebno bolnikom lajšati bolečine, jim na različne načine pomagati in hkrati tolažiti družino. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako zdravstveni delavci ocenjujejo svoje znanje in stopnjo samozaupanja pri izvajanju paliativne oskrbe. Metode: Izvedena je bila neeksperimentalna kvantitativna raziskava, v katero so bili vključeni zdravstveni delavci primarnega in sekundarnega nivoja zdravstvene dejavnosti Koroške regije (n = 100). Vzorčenje je bilo namensko nenaključno. S strukturiranim vprašalnikom pridobljeni podatki so bili statistično analizirani s programom SPSS ver. 20.0. Sklopa vprašanj, ki sta se nanašala na izvajanje paliativne oskrbe, sta pokazala dobro mersko zanesljivost instrumenta (Cronbach alfa = 0,781 in 0,914). Rezultati: Medicinske sestre in zdravniki so znanje in izkušnje v paliativni oskrbi v največji meri pridobivali v klinični praksi (50 %), svoje znanje so pretežno ocenili le kot zadovoljivo (53 %). Lasten odziv na zdravstvene težave oziroma na svetovanje in komunikacijo z bolnikom so medicinske sestre in zdravniki ocenili s povprečno oceno 2,7 do 3,2, kar pomeni, da pretežno zmorejo situacije pri praktičnem izvajanju paliativne oskrbe rešiti samostojno. Medicinske sestre in zdravniki na primarnem nivoju zdravstvene dejavnosti so navedli večjo stopnjo samozaupanja glede svetovanja o možnostih izbire kraja paliativne oskrbe. Diskusija in zaključek: Ugotovitve kažejo, da medicinske sestre in zdravniki vprašanj bolnikov o procesu umiranja in njihovih želja niso ocenili kot posebej neprijetnih. Bodoče raziskave bi lahko nadaljevale v tej smeri in ugotavljale, katere situacije zdravstvenemu osebju predstavljajo največje breme in kako se z njimi soočiti.
Ključne besede: znanje, paliativna oskrba, komunikacija, odzivi, presečna raziskava
Objavljeno v DKUM: 30.12.2015; Ogledov: 1467; Prenosov: 168
 Povezava na celotno besedilo |
35. Predlog modela paliativne oskrbe v patronažnem varstvuUrška Valenčak, 2015, magistrsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Bistvo paliativne oskrbe je izvajanje sistematične celostne pomoči kronično ali neozdravljivo bolnim in umirajočim pacientom s ciljem boljše kakovosti življenja pacienta in njegovih bližnjih. Namen magistrskega dela je predstaviti vlogo patronažne službe pri paliativni oskrbi in z raziskavo ugotoviti, ali se paliativna oskrba izvaja skladno s sprejetim Državnim programom paliativne oskrbe, ter podati predloge za njen nadaljnji razvoj iz vidika organizacije in koordinacije.
Metodologija raziskovanja: Uporabili smo kvantitativno metodologijo. Kot instrument raziskovanja smo uporabili anketni vprašalnik, sestavljen je bil iz vprašanj odprtega in zaprtega tipa. Raziskovalni vzorec je zajemal 58 zaposlenih v Organizacijski enoti Patronažno varstvo enega izmed večjih zdravstvenih domov v Sloveniji. Pridobljene podatke smo analizirali s pomočjo programov MS Excel 2013 in IBM SPSS Statistics 20.0.
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da se paliativna oskrba še ne izvaja skladno s smernicami in standardi zastavljenimi v Državnem programu paliativne oskrbe. Ugotovljeno je bilo, da predvidena enotna dokumentacija celostne obravnave paliativnih pacientov in tim specialistične paliativne oskrbe v zdravstvenem domu, kjer smo opravljali raziskavo, ne obstajata. Dodatno je bilo ugotovljeno, da se patronažne medicinske sestre pri svojem delu srečujejo s problemi glede koordiniranja paliativne oskrbe in da so se pripravljene dodatno izobraževati glede organizacijskih in komunikacijskih veščin, katere potrebujejo za kakovostno izvajanje in koordiniranje paliativne oskrbe.
Sklep: Državni program paliativne oskrbe je primerljiv z nacionalnimi načrti drugih držav Evropske unije in je dobro zastavljen, žal pa v Sloveniji ni v celoti prenesen v prakso. Pri obravnavi paliativnih pacientov pogosto prihaja do situacij, ko patronažne medicinske sestre iščejo edinstvene rešitve za kakovostno obravnavo paliativnih pacientov. Za celovito obravnavo paliativnih pacientov bi bilo smiselno oblikovati enoten model na nivoju države, ki bi moral vključevati uporabne, poenotene standarde in klinične poti.
Ključne besede: paliativna oskrba, patronažna medicinska sestra, pacient, Državni program paliativne oskrbe, koordinacija, organizacija
Objavljeno v DKUM: 22.10.2015; Ogledov: 2048; Prenosov: 380
Celotno besedilo (773,29 KB) |
36. UPORABA ZDRAVIL V ZADNJEM TEDNU ŽIVLJENJANadja Lubajnšek, 2015, magistrsko delo Opis: Uvod: Na Oddelku za ginekološko onkologijo in onkologijo dojk UKC Maribor se dnevno srečujemo s pacientkami v paliativni oskrbi (PO). Mnogo pacientk še vedno ostane v akutni obravnavi, izvajajo se agresivni diagnostični postopki, analgetična terapija velikokrat ni urejena, aplicirajo se draga zdravila. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšne kakovostne PO so deležne naše pacientke.
Raziskovalna metodologija: Raziskava je potekala retrogradno. Podatki so bili zbrani iz medicinske in negovalne dokumentacije pacientk, ki so v obdobju od januarja 2011 do decembra 2013 umrle na Oddelku za ginekološko onkologijo in onkologijo dojk UKC Maribor. Obdelani so bili s programom Microsoft Excel in statističnim programom IBM SPSS 20. V raziskavo je bilo vključenih 150 pacientk. Za analizo je bilo primernih le 85 primerov.
Rezultati: Povprečna starost pacientk je bila 64,3 leta. Vključene so bile pacientke z rakom dojke, endometrija, jajčnikov, materničnega vratu, vulve in drugo. Najpogostejša pot vnosa zdravil je bila skozi usta in v podkožje, slabi polovici pa je bila aplicirana parenteralna infuzija v žilo. Kot ključna zdravila v PO so bili v ospredju opioidi, v skupini analgetikov so to bili močni opioidi, kamor spada morfin. Aplikacija kemoterapij je bila nizka, le dobre 4 %. Razlike v aplikaciji opioidov in analgetikov v letih 2012 in 2013 ter aplikaciji podkožne in intravenozne infuzije v letih 2011 in 2013 se niso izkazale kot statistično pomembne (p ˃ 0,05).
Sklep: V raziskavi smo ugotovili, da so pacientke po načelih PO primerno prejemale zdravila skozi usta in v podkožje, uporaba morfina je bila na prvem mestu ključnih zdravil v PO, aplikacija kemoterapij je bila v zadnjem tednu nizka. Žal pa so pacientke bile prevečkrat izpostavljene odvzemom krvi in prejemanju zdravil v žilo.
Ključne besede: paliativna oskrba, paliativna medicina, onkološki pacient, zdravila, zdravstvena nega
Objavljeno v DKUM: 20.07.2015; Ogledov: 2265; Prenosov: 325
Celotno besedilo (1,18 MB) |
37. |
38. PRAVNI VIDIKI VARSTVA STAROSTNIKOVLea Mačkovšek Zorko, 2015, diplomsko delo Opis: Prebivalstvo postaja vse starejše, ne le v Sloveniji, s problematiko staranja prebivalstva se države srečujejo povsod po svetu. Sodeč po raziskavah bo v Sloveniji leta 2060 kar ena tretjina ljudi starejših od 65 let, kar pa prinaša določene posledice na več področjih. Najpomembnejše je področje pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Postavlja se vprašanje, ali bo v državnem proračunu dovolj denarja za pokojnine, glede na visok odstotek upravičencev do pokojnine na eni strani in vse manjši odstotek zaposlenih na drugi. Pričakujemo lahko, da se bo višina starostne meje za upokojitev še višala, saj smo glede na druge evropske države sedaj še med tistimi z nižjo starostno mejo za upokojitev. Tako številčni skupini ljudi je seveda potrebno nameniti določeno stopnjo pozornosti, še posebej, ker gre za osebe, ki v mnogih primerih niso zmožne popolnoma skrbeti same zase oz. so odvisne od pomoči drugih. Velik odstotek starejših se počuti diskriminirane, družba jim daje občutek, da so odveč. Pogosto so tudi žrtve nasilja. Država bo na tem področju zagotovo soočena z velikim izzivom, del naloge pa je tudi na družbi oz. na vsakem posamezniku, da pripomore k okolju, ki bo prijetno za vse starostne skupine.
Ključne besede: - gerontologija, - socialna izključenost, - pokojnine, - letni dodatek, - institucionalno varstvo, - diskriminacija starejših, - paliativna oskrba.
Objavljeno v DKUM: 09.06.2015; Ogledov: 1651; Prenosov: 362
Celotno besedilo (900,76 KB) |
39. PALIATIVNA NEGA IN OSKRBA KOT ČLOVEKOVA PRAVICANina Dimič, 2014, diplomsko delo Opis: Svetovna zdravstvena organizacija je leta 2002 paliativno oskrbo opredelila »kot oskrbo pacientov z neozdravljivo boleznijo in njihovih bližnjih, katere namen je izboljšati kakovost življenja pacientov in njihovih bližnjih s preventivnimi ukrepi in lajšanjem trpljenja tako, da se omogoči zgodnje odkrivanje, ocena in ustrezno obravnava bolečine ter drugih telesnih, psiholoških, socialnih in duhovnih težav«. Največji prispevek k razvoju paliativne nege in oskrbe sta naredili Elizabeth Kübler-Ross in Cicely Saunders. V Sloveniji se je začela razvijati leta 1995, ko je bilo ustanovljeno društvo Hospic, nevladna, neprofitna humanitarna organizacija. Tako kot na vseh področjih, se tudi izvajalci paliativne nege in oskrbe ravnajo po smernicah, ki jih je v obliki osnovnih načel izdala Svetovna zdravstvena organizacija in so opisana v četrtem poglavju. Na splošno delimo mednarodne organizacije na univerzalne in regionalne oziroma omejene. Tako univerzalne kot regionalne so vladne organizacije in imajo priznano pravno osebnost, ki jim jo priznava notranji pravni red države, v kateri imajo svoj sedež. Pri obeh je bilo pogledano ali nekateri njihovi najpomembnejši dokumenti vključujejo pravico do paliativne nege in oskrbe in ali je kot takšna človekova pravica. Tako je bilo pri univerzalnih mednarodnih organizacijah pogledano, ali najdemo paliativno nego in oskrbo v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah, v Mednarodnem paktu o državljanskih in političnih pravicah, v Mednarodnem paktu v ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, v Konvenciji o otrokovih pravicah, v Konvenciji o pravicah invalidov in v Resoluciji o paliativni oskrbi. Kar se tiče regionalnih mednarodnih organizacij, pa je bila pod drobnogled vzeta Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Evropska socialna listina, Konvencija o človekovih pravicah v zvezi z biomedicino (Oviedska konvencija) in nekaj »soft law« dokumentov (Priporočilo Sveta Evrope iz leta 2003 o paliativni negi in oskrbi, Priporočilo parlamentarne skupščine o varstvu človekovih pravic in dostojanstvu bolnih na smrt in umirajočih, Poznanska deklaracija o paliativni oskrbi v Vzhodni Evropi in Bela knjiga o standardih in normativih za hospice in paliativno oskrbo v Evropi). Po pregledu teh mednarodnih dokumentov je bilo pogledano še, kako je s paliativno nego in oskrbo v Sloveniji. Tako je bil najprej pregledan Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, nato pa najpomembnejši zakon na tem področju v Sloveniji, Zakon o pacientovih pravicah. Pravne podlage v Sloveniji so bile končane z Resolucijo o nacionalnem planu zdravstvenega varstva, Strategijo varstva starejših in prav tako zelo pomembnim Državnim programom paliativne oskrbe. Zadnji del teoretičnega dela diplomske naloge se je nanašal na pregled pomembnejših združenj in organizacij za paliativno nego in oskrbo, tako po svetu, kot v Evropi in Sloveniji. Na koncu je prišel na vrsto še empirični del, v katerem se je s pomočjo ankete med drugim ugotavljalo, ali ljudje poznajo pojem paliativne nege in oskrbe.
Ključne besede: Paliativna nega in oskrba, hospic, človekove pravice, načela paliative, mednarodni dokumenti, pravne podlage za paliativo v Sloveniji, organizacije in združenja za paliativno nego in oskrbo, anketa.
Objavljeno v DKUM: 12.02.2015; Ogledov: 2463; Prenosov: 537
Celotno besedilo (1,20 MB) |
40. UREDITEV PALIATIVNE OSKRBE BOLNIKA V EVROPSKI UNIJI IN SLOVENIJIRenata Vrščaj, 2014, magistrsko delo Opis: Paliativna oskrba je celostna protibolečinska pomoč in podpora bolnikom s kroničnimi in neozdravljivimi boleznimi ter njihovim svojcem. V okviru paliativne oskrbe sodelujejo vsi profili zdravstvenih delavcev in drugi, ki lahko bolniku pomagajo pri lajšanju bolečin in vsakodnevnem opravljanju njegovih potreb ter tako izboljšajo kakovost življenja bolnika in njegovih svojcev.
Paliativna oskrba je v razvitih državah sveta že desetletja vključena v nacionalne zdravstvene sisteme. V državah Zahodne Evrope delujejo specialistični interdisciplinarni timi, ki delujejo znotraj bolnišnic. Njihova naloga je, da nudijo vso potrebno podporo timom paliativne oskrbe. Temelj uspešne paliativne oskrbe predstavlja ustrezna izobrazba in dobra organizacija, ki omogoča dostopnost paliativne oskrbe bolnikom in njihovim svojcem kjerkoli in kadarkoli.
V Sloveniji so se aktivnosti na področju izvajanja paliativne oskrbe še posebej okrepile po letu 2010, ko je bil potrjen Državni program paliativne oskrbe, z namenom, da se sistemsko uredi izvajanje paliativne oskrbe, katerega sestavni del je tudi Akcijski načrt. Državni program paliativne oskrbe predstavlja tudi normativno podlago za uresničevanje in izvajanje. Projekt je pokazal, da zagotavljanje kakovostne oskrbe na domu posledično pomeni zmanjšanje števila hospitaliziranih bolnikov, hkrati pa večje zadovoljstvo bolnikov in njihovih svojcev. H kakovostni oskrbi pripomorejo tudi ustrezno oblikovani multidisciplinarni timi, tako na primarni kot na sekundarni in terciarni ravni zdravstvene dejavnosti.
Pogoj za uspešno in dostopno paliativno oskrbo predstavljajo: ustrezna organizacija paliativne oskrbe, izobraževanje, ustrezna komunikacija, timski pristop ter povezovanje različnih institucij in strokovnih služb s področja zdravstva in sociale
Ključne besede: paliativna oskrba, bolnik, bolezen, tim paliativne oskrbe
Objavljeno v DKUM: 02.02.2015; Ogledov: 4868; Prenosov: 1052
Celotno besedilo (668,91 KB) |
