Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Človekovo življenje lahko ponazorimo s časovno premico limitirano z začetkom in koncem. Začetek predstavlja rojstvo, konec pa smrt. Smrt je namreč tako kot rojstvo biološki proces, ki doleti vsakega človeka, enega prej, drugega pozneje. Napredovanje medicine, zlasti intenzivne je omogočilo premik ločnice med življenjem in smrtjo v smeri življenja in preložilo smrt za določen čas. V življenju pa pride do situacije, ko je prelaganje smrti nesmiselno oz. v breme posameznika in je dobro ločnico premakniti v smeri smrti. To prihaja v poštev pri bolnikih, pri katerih je bolezen prešla že v takšen stadij, ko jim intenzivno zdravljenje več ne koristi, k večjemu jim je v breme zato se prikaže možnost ukinitve le-te ali pri trajno vegetativnih pacientih. O tem je govora v diplomski nalogi, ki je sestavljena iz treh poglavij. V prvem poglavju je predstavljena zadeva Lambert in ostali proti Franciji, ki se je znašla pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP), in katere odločitev velikega senata je razburkala evropsko in s tem slovensko javnost z vidika varstva pacientovih pravic. ESČP je namreč potrdilo sodbo francoskega državnega sveta (Conseil d'État) in odločilo, da Francija z odklopom sonde ter posledično prenehanjem umetnega hranjenja in hidriranja Lamberta, ki bi povzročilo njegovo postopno smrt, ne bi kršila 2. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah. V drugem poglavju diplomske naloge je predstavljen pogled slovenskega zakonodajalca na dano sodno zadevo oz. kako je v Sloveniji zagotovljeno varstvo pravic na smrt bolnih bolnikov. Pri tem izhaja, da sta evtanazija, ki je v kazenski zakonodaji obravnavana kot uboj in (zdravnikova) pomoč pri samomoru absolutno prepovedani, in da je življenje kot temeljna človekova pravica zavarovana ne samo z Ustavo RS in mednarodnimi akti temveč tudi s številnimi zakoni, kjer ima posebno vlogo od leta 2008 Zakon o pacientovih pravicah. Dano področje so še bolj poglobila in opredelila Etična priporočila za odločanje o zdravljenju in paliativni oskrbi bolnika ob koncu življenja v intenzivni medicini, s tem da so ločila evtanazijo kot umotno povzročeno smrt iz usmiljenja pri umirajočih oz. neozdravljivo bolnih ljudeh od opustitve ali odtegnitve zdravljenja pri bolnikih, za katere takšno zdravljenje predstavlja le še veliko breme in trpljenje. Določajo namreč, da je v takem primeru bolnika potrebno vključiti v proces paliativne oskrbe, kjer se mu lajša trpljenje in se ga pripravlja na poslednjo pot- smrt. V zadnjem tretjem poglavju pa je na kratko predstavljeno slovensko društvo Hospic, ki deluje z izključnim namenom nudenja oskrbe težko bolnim oz. umirajočim ljudem ter moralno oporo njihovim svojcem. V diplomski nalogi je ugotovljeno, da se slovenska zakonodaja pokriva s francosko zakonodajo t.j. zakonodajo države, kjer se je zadeva odvijala, glede varstva pravic neozdravljivo bolnih ali umirajočih bolnikov, in da je le-to urejeno v skladu z standardi ustreznega varstva pacientovih pravic.
Ključne besede: zadeva Lambert in ostali proti Franciji, evtanazija, paliativna oskrba, smrt, odtegnitev ali opustitev zdravljenja
Objavljeno v DKUM: 30.10.2017; Ogledov: 1540; Prenosov: 193
Celotno besedilo (1,08 MB)

Opis: Število dementnih oseb povsod v razvitem svetu narašča. Tisti, ki doživijo zadnji stadij bolezni, so popolnoma odvisni od drugih ljudi. Brez ustrezne oskrbe umrejo, ker v ničemer ne morejo poskrbeti zase. Niso sposobni izražati svojih potreb. V takem stanju sta vprašljivi njihovo dostojanstvo in avtonomija. Večkrat so podvrženi številnim nepotrebnim medicinskim postopkom in obravnavam, ki ne prinesejo izboljšanja stanja, temveč povečajo trpljenje. V nalogi je bila uporabljena kvantitativna in deskriptivna raziskovalna metoda s kritičnim pregledom literature. V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno metodo zbiranja podatkov. Izvedli smo anketo, za katero smo uporabili vprašalnik, kombiniranega zaprtega in odprtega tipa. Za obdelavo podatkov smo uporabili Microsoft Office Excel program. Raziskavo smo izvedli med zdravstvenimi delavci in njihovimi sodelavci v petih slovenskih domovih za starejše in na psihiatričnem oddelku Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru. V raziskavo smo uvrstili 114 pravilno izpolnjenih vprašalnikov Zdravstveni delavci in sodelavci v zavodih poznajo potrebe umirajočih dementnih bolnikov, so sočutni in empatični. Smatrajo, da so dovolj kompetentni za oskrbo omenjenih bolnikov. Kljub temu jih večina meni, da potrebujejo dodatna znanja. Veliko njih čuti nemoč in stres, vendar delovnega mesta ne bi zamenjali. Kritični so do opuščanja in slabega dela sodelavcev. Sami za sebe menijo, da ravnajo vedno etično, česar pa ne morejo trditi za sodelavce. Mlajši, manj izkušeni delavci pogosteje v življenju umirajočih dementnih oseb, ne najdejo smisla, ali o njem ne razmišljajo. Določeno stopnjo rutine in okrnjene nege smo zaznali pri starejših srednjih medicinskih sestrah. Za optimalno oskrbo umirajočih dementnih oseb je primerna paliativna oskrba, ki daje odgovor na potrebe bolnikov, svojcev in poklicnih oskrbovalcev. V Sloveniji je bolniki skoraj niso deležni, tudi v tujini imajo težave z nameščanjem dementnih bolnikov v paliativno oskrbo. Delavci, ki skrbijo za umirajoče dementne bolnike, poznajo na splošno paliativno oskrbo dementnih oseb, poglobljenih znanj nimajo, kljub temu se trudijo zadovoljiti potrebe in poskrbeti za čim večje udobje.  
Ključne besede: pozni stadij demence, paliativna oskrba dementnih bolnikov, etika, kakovost življenja
Objavljeno v DKUM: 07.06.2017; Ogledov: 2863; Prenosov: 375
Celotno besedilo (1,42 MB)

Opis: Teoretična izhodišča. V zdravstveni negi sta komunikacija in dober odnos med patronažno medicinsko sestro in starostnikom, ki je kronično bolan, pomemben dejavnik. Vse več pacientov z napredovalimi kroničnimi boleznimi si želi ostati v domači oskrbi. Tako ima patronažna medicinska sestra pomembno vlogo pri kakovostni zdravstveni obravnavi starostnika. Metodologija raziskovanja. V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja. Kot raziskovalni instrument smo uporabili anketni vprašalnik. Raziskovalni vzorec je zajemal trideset starostnikov, starih med 65 in 92 let. Podatke smo zbrali ob kurativnih obiskih patronažnih medicinskih sester; uporabili smo strukturirani vprašalnik, ki je vseboval 17 vprašanj. Rezultati. Rezultati raziskave kažejo, da so starostniki v odnosu s patronažno medicinsko sestro zadovoljni. Pokažejo nam, da so v zdravstveni negi starostnika na domu pomembni komunikacija, informacije v zvezi z zdravljenjem in kakovosten odnosov patronažnih medicinskih sester. Bolezen vpliva na kakovost življenja starostnika, vendar ne glede na bolezen starostniki nočejo govoriti o staranju in smrti. Sklep. Odnos starostnikov do patronažne medicinske sestre je pozitiven in kakovosten. Starostniki na domu, ki so potrebni pomoči, se še kako razveselijo patronažne medicinske sestre, saj jim ta nudi pogovor in pomoč pri lajšanju bolezni. Paliativna oskrba je del zdravstvenega sistema, zato je vloga patronažne medicinske sestre pri osveščanju kronično bolnih starostnikov o paliativni oskrbi še kako pomembna.
Ključne besede: starostnik, kakovost odnosov, patronažna medicinska sestra, paliativna oskrba
Objavljeno v DKUM: 11.11.2016; Ogledov: 2217; Prenosov: 409
Celotno besedilo (626,56 KB)

Opis: V diplomskem delu so predstavljeni paliativna zdravstvena nega kot integralni del paliativne oskrbe bolnikov z napredovalo kronično neozdravljivo boleznijo, vključevanje paliativne obravnave v domove starejših občanov in vloga svojcev pri izvajanju paliativne oskrbe. V empiričnem delu smo želeli ugotoviti, ali se člani negovalnega tima čutijo usposobljeni za delo z bolnikom z napredovalo kronično neozdravljivo boleznijo ter ali čutijo potrebo po vključitvi paliativne oskrbe v dom upokojencev. V raziskavi smo uporabili kvantitativno metodologijo in metodo anketiranja v obliki vprašalnika. Anketni vprašalnik je vseboval 15 vprašanj zaprtega, odprtega in polodprtega tipa. V raziskavo je bilo vključenih 45 anketirancev, potekala je v mesecu avgustu 2016 v enem izmed domov upokojencev. V vzorec se je uvrstilo 36 pravilno izpolnjenih anketnih vprašalnikov, kar predstavlja 80 % realizacijo. Rezultati so predstavljeni pisno in v obliki tabel s pomočjo računalniškega programa Microsoft Excel, kjer smo kot statistično metodo uporabljali frekvenčno analizo. Raziskava je pokazala, da so potrebe po paliativni oskrbi prepoznane, žal pa je prepoznana tudi problematika. Pomanjkanje specifičnega znanja, izobraževanj ter organizirane povezanosti na vseh nivojih zdravstva ne morejo zadostiti vse večjim potrebam stanovalcev z napredovalo kronično neozdravljivo boleznijo. Dodaten problem predstavlja kadrovska podhranjenost zdravstveno negovalnega osebja. Ob odsotnosti zdravnika je zdravstveno negovalno osebje prepuščeno samim sebi ter svojcem, ki gojijo različna pričakovanja in poslabšanja zdravstvenega stanja svojih ljubljenih sprejemajo zelo različno. Posledično pa se tako dodatno bremeni dežurne zdravniške službe, le – te pa ob napotitvah naprej, bremenijo bolnišnice. Nujno in neizogibno bo potrebno izboljšati obveščenost oziroma seznanjenost stanovalca in svojcev z napredovalo boleznijo, prognozo in pričakovanji. Sprejemanje slabe diagnoze in še slabše prognoze je prav gotovo izredno težka situacija, vendar bi pravočasni družinski sestanki tako sprejemanje prav gotovo olajšali. Pričakovanja bi bila realnejša, trenutki stanovalcev z razumevajočimi svojci pa neprecenljivi.
Ključne besede: paliativna oskrba, paliativna zdravstvena nega, komunikacija, svojci, družinski sestanek.
Objavljeno v DKUM: 27.10.2016; Ogledov: 2533; Prenosov: 374
Celotno besedilo (328,87 KB)

Opis: V sodobni družbi naraščajo kronična obolenja, življenjska doba se podaljšuje in temu posledično so tudi potrebe po paliativni oskrbi vse večje. Torej so potrebe po celostni pomoči pacientom vseh starosti z napredovalo neozdravljivo boleznijo pa tudi njihovim bližnjim – svojcem vedno večje. Ker pa paliativno oskrbo in paliativno zdravstveno nego izvajamo tudi patronažne medicinske sestre, smo v teoretičnem delu diplomskega dela opisali paliativno oskrbo, paliativno zdravstveno nego in patronažno varstvo v paliativi. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika skušali ugotoviti psihološki vpliv paliativne nege na patronažno medicinsko sestro. Rezultati naše raziskave so potrdili, da patronažne medicinske sestre pri svojem delu doživljajo/-mo stisko in da bi moralo vodstvo zdravstvenih domov bolj poskrbeti za duševno zdravje svojih zaposlenih.
Ključne besede: paliativna nega in oskrba, patronažna medicinska sestra, psihološki vpliv
Objavljeno v DKUM: 12.10.2016; Ogledov: 1367; Prenosov: 140
Celotno besedilo (668,70 KB)