41. IZVAJALCI PALIATIVNE OSKRBE V INSTITUCIONALNEM VARSTVUSuzana Koštomaj, 2014, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo opredelili vlogo izvajalcev paliativne oskrbe v institucionalnem varstvu in predstavili posamezne elemente kakovostne in učinkovite paliativne oskrbe. Namen je bil raziskati strokovno področje zdravstvenih delavcev (predvsem članov negovalnega tima), ki prihajajo v stik z neozdravljivo bolnimi in umirajočimi pacienti, ter ugotoviti, kakšna so njihova stališča do organiziranosti paliativne oskrbe v institucionalnem varstvu.
Raziskovalna metodologija: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Rezultate smo zbirali s tehniko delno strukturiranih vprašalnikov, prilagojenih po avstralskem dokumentu The palliative Care Evaluation Tool Kit: A compendium of tools to aid in the evaluation of palliative care projects. V raziskavo je bilo vključenih 100 zaposlenih s področja zdravstvene nege, potekala je v januarju 2014 v treh socialno varstvenih zavodih (Lambrechtov dom, Dom starejših Šentjur in Koroški dom starostnikov).
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da anketirani zdravstveni delavci v institucionalnem varstvu nimajo strokovno razširjenega znanja s področja paliativne oskrbe. Delno poznajo pravice neozdravljivo bolnih in umirajočih pacientov. Precej šibki so tudi pri poznavanju načel in značilnosti paliativne oskrbe. S statističnimi testi smo potrdili (p=0,0381), da stopnja izobrazbe pomembno vpliva na znanje s področja paliativne oskrbe.
Sklep: Izvajanje paliativne oskrbe zahteva od zdravstvenega delavca veliko dodatnega znanja, veščin in absolutno pozitivno naravnanost in samoiniciativnost. Kakovostno paliativno oskrbo bi lahko širše zagotavljali, če bi institucije več vlagale v izobraževanje zaposlenih s področja paliative. Potrebno bi bilo organizirano pristopiti h kontinuirani paliativni oskrbi. Raziskava nakazuje posamezne usmeritve vodstvom vključenih institucij pri nadaljnem delu na področju paliativne oskrbe.
Keywords: paliativna oskrba, negovalni tim, etični vidik, pravice neozdravljivo bolnih in umirajočih.
Published in DKUM: 12.12.2014; Views: 2633; Downloads: 697
 Full text (1,73 MB) |
42. Posebnosti komunikacije z onkološkim bolnikomJan Škorjanc, 2014, undergraduate thesis Abstract: Izhodišča: Dobra komunikacija je temelj kvalitetne oskrbe onkoloških bolnikov in nam pomaga, da lažje prepoznamo telesne in čustvene spremembe pri bolnikih s težko in pogosto tudi neozdravljivo boleznijo, kar pa je zelo pomembno, saj jim lahko le tako najbolje pomagamo. Poleg tega pa lahko s prijaznim ter empatičnim odnosom in komunikacijo pozitivno vplivamo na počutje in zadovoljstvo bolnikov. Namen diplomskega dela je bil predstaviti posebnosti komunikacije z onkološkim bolnikom.
Metodologija: V empiričnem delu diplomskega dela smo uporabili kvantitativno metodologijo. Izvedli smo študijo. Podatke smo zbrali s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, ki je sestavljen iz 18 vprašanj zaprtega tipa. Anketirali smo člane Društva za boj proti raku Velenje in Skupine za samopomoč bolnikom z rakom Velenje. V raziskavi so sodelovali člani omenjenega Društva in Skupine. Pridobljene podatke smo obdelali in uredili s pomočjo programov Microsoft Word in Microsoft.
Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da so bili onkološki bolniki v veliki večini zadovoljni z odnosom zdravstvenega osebja do njih. Največ koristnih informacij so pridobili od zdravnikov. Najbolj pa v odnosu z medicinskimi sestrami cenijo prijaznost, profesionalen odnos, pozitivno naravnanost, iskrenost in spoštovanje zasebnosti.
Diskusija in zaključek: Sklenemo lahko, da je komunikacija z onkološkimi bolniki na splošno dobra. Ena večjih težav pa so bile premalo jasne in nerazumljive informacije s strani medicinskih sester. Pomembno je, da se zavedamo pomena dobre komunikacije z onkološkim bolnikom, saj lahko z dobro komunikacijo pridobimo bolnikovo zaupanje in spoštovanje, ter tako vplivamo na boljše medsebojno sodelovanje, boljše počutje in zadovoljstvo bolnikov kakor tudi na pozitiven izid zdravljenja.
Keywords: komunikacija, veščine komunikacije, onkološki bolnik, rak, paliativna oskrba, smrt, žalovanje
Published in DKUM: 01.12.2014; Views: 2378; Downloads: 429
Full text (689,86 KB) |
43. STALIŠČA IN ZNANJA ZDRAVSTVENIH DELAVCEV O PALIATIVNI OSKRBIPetra Kamnik, 2014, master's thesis Abstract: Teoretično izhodišče. Paliativna oskrba je dejavnost, ki izboljšuje kakovost življenja bolnika in njegovih bližnjih, ki se soočajo z neozdravljivo boleznijo.
Metodologija raziskovanja. Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja s pomočjo anketnega vprašalnika, kjer je bila uporabljena petstopenjska lestvica merjenja stališč ob navedenih trditvah. Delno standardiziran anketni vprašalnik smo povzeli in priredili glede na naše potrebe. Vseboval je 13 vprašanj zaprtega in 1 vprašanje delno odprtega tipa. V raziskavo je bilo vključenih 100 zaposlenih (zdravniki in medicinske sestre) na primarnem in sekundarnem nivoju zdravstvenega varstva koroške regije. Rezultati raziskave so bili obdelani s pomočjo računalniških programov Microsoft Office Word 2010 in Microsoft Office Excel 2010 ter IBM SPSS Statistics 20.
Rezultati. Iz raziskave je razvidno, da se velika večina zdravstvenih delavcev pri svojem delu srečuje z neozdravljivo bolnimi in umirajočimi bolniki, pri čemer pa je njihovo izobraževanje pomanjkljivo. Večina zdravstvenih delavcev pri svojem delu zelo potrebuje oziroma si želi organizirano paliativno oskrbo ter je pripravljena tudi sprejeti nove kompetence in odgovornosti pri izvajanju paliativne oskrbe z ustreznim izobraževanjem.
Sklep. Raziskava je pokazala, da ima večina zdravstvenih delavcev pridobljena znanja s področja paliativne oskrbe le s prakso. Prav tako zgolj lastne izkušnje v paliativni oskrbi niso dovolj. Pri oskrbi z neozdravljivo bolnimi in umirajočimi je potrebna ustrezna izobrazba. Za rešitev obstoječe problematike je zelo pomembno zavedanje potreb po profesionalnem znanju v paliativni oskrbi kot celotnem sistemu zdravstvenega varstva.
Keywords: paliativna oskrba, organizacija, zdravstveni delavci, znanje, stališča.
Published in DKUM: 18.07.2014; Views: 2443; Downloads: 688
Full text (1,56 MB) |
44. Paliativna zdravstvena nega starostnikaJerneja Češek, 2014, undergraduate thesis Abstract: Obsežno staranje prebivalstva in čedalje hitrejši porast pacientov z več napredovalimi kroničnimi boleznimi hitro polnita domove starejših s pacienti, ki potrebujejo paliativno zdravstveno nego in oskrbo. Zaposleni v domovih za starejše potrebujejo specifična znanja za prepoznavanje in obravnavo potreb pacientov, vključenih v paliativno zdravstveno nego, katera pa večinoma pridobivajo neformalno. V diplomskem delu smo predstavili starostnika z njegovimi potrebami in spremembami ter paliativno oskrbo in zdravstveno nego. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, izvedene v negovalnem timu v Domu starejših Thermana Laško. Podatke za raziskavo smo pridobili s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, na katerega je odgovarjalo 34 zaposlenih. Z raziskavo smo želeli izvedeti, kako zaposleni ocenjujejo svoje znanje o paliativni zdravstveni negi in oskrbi, kako pogosto se srečujejo s pacienti, ki potrebujejo obravnavo v okviru paliativne zdravstvene nege ter ali pri delu z njimi doživljajo stiske. Polovica zaposlenih meni, da je njihovo znanje zadovoljivo, druga polovica pa jih meni, da je znanje dobro. Več kot polovica se srečuje z umirajočimi pacienti nekajkrat na mesec, skoraj četrtina se z njimi srečuje vsak teden ali še pogosteje. Več kot dve tretjini zaposlenih navaja, da pri delu z umirajočimi doživljajo stiske, večina jih je s stiskami tudi občasno preobremenjena. Iz rezultatov lahko sklepamo, da je dodatno izobraževanje o paliativni zdravstveni negi za zaposlene v domu starejših zelo pomembno.
Keywords: starostnik, socialno-varstvena ustanova, umiranje, paliativna oskrba, paliativna zdravstvena nega, hospic
Published in DKUM: 13.06.2014; Views: 3997; Downloads: 905
Full text (996,62 KB) |
45. Komunikacija s svojci umirajočega bolnikaPolona Dornik, 2014, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Komunikacija s svojci umirajočega bolnika je za izvajalce zdravstvene nege zahtevna, saj jim povzroča dodatno obremenitev in stres. Pri vzpostavljanju odkritega pogovora s svojci umirajočega bolnika doživljajo stiske in težave. Velikokrat se srečujejo s strahom pred vprašanji svojcev ter njihovimi reakcijami.
Metodologija: V diplomskem delu smo opisali posebnosti komunikacije s svojci umirajočega bolnika. Predstavili smo paliativno oskrbo in nevladno humanitarno organizacijo Hospic in njeno delovanje. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali je za izvajalce zdravstvene nege delo s svojci umirajočega bolnika stresno in obremenjujoče, v kakšni meri so izvajalci zdravstvene nege seznanjeni s posebnostjo komunikacije s svojci umirajočega bolnika ter poznavanje nevladne humanitarne organizacije Hospic.
Raziskava je temeljila na osnovi kvantitativne metodologije. Za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, ki smo ga izdelali v namen raziskave. Raziskavo smo izvedli v Splošni bolnišnici Ptuj na oddelku za interno medicino. V raziskavi je sodelovalo 30 naključno izbranih izvajalcev zdravstvene nege.
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali da 23 (77 %) anketirancem delo s svojci umirajočega bolnika predstavlja dodatno obremenitev in stres, 13 (44 % ) anketirancev bi se rado komunikaciji s svojci umirajočega pogosto izognilo. 16 (53 %) anketirancev meni, da nima dovolj strokovnega znanja s področja terapevtske komunikacije, 19 (63 %) si tako želi pridobiti še dodatnih znaj. Rezultati so nam tudi pokazali, da 17 (57 %) anketiranih pozna nevladno humanitarno organizacijo Hospic in njeno delovanje, svojcem pa le redko svetuje 10 (33 %) anketirancev, da naj se vključijo vanjo.
Razprava in zaključek: Izvajalci zdravstvene nege so lahko svojcem umirajočega bolnika v veliko pomoč, če znajo uporabiti pravilne tehnike komuniciranja. Za njih je komunikacija s svojci velikokrat stresna vendar se ji žal ne morejo izogniti, ker je to del njihovega poklica. V pomoč jim je lahko tudi društvo Hospic, ki je namenjeno tako svojcem umrlega kot tudi izvajalcem zdravstvene nege.
Keywords: komunikacija, svojci umirajočega, paliativna oskrba, Hospic.
Published in DKUM: 06.03.2014; Views: 4956; Downloads: 945
Full text (1,97 MB) |
46. Paliativna zdravstvena negaKlemen Terbuc, 2013, undergraduate thesis Abstract: Paliativna oskrba in zdravstvena nega je celostna obravnava pacienta, ki trpi za neozdravljivo in napredujočo boleznijo in poleg oskrbe, nege in obvladovanja simptomov, dodatno skrbi za pacientove psihične, socialne in duhovne potrebe. Tukaj ima primarno in najpomembnejšo vlogo patronažna medicinska sestra, ki skrbi za zdravstveno nego pacienta in dobrobit svojcev oz. družine. V teoretičnem delu diplomskega dela je predstavljena paliativna oskrba in zdravstvena nega ter vloga patronažne medicinske sestre. Osredotočili smo se na pridobljeno znanje patronažnih medicinskih sester v času šolanja in po šolanju. Brez ustrezne izobrazbe in teoretičnega znanja patronažna medicinska sestra ne more strokovno opravljati svojega dela. Drugi del diplomskega dela zajema raziskavo, izvedeno v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor. V raziskavi je sodelovalo 40 patronažnih medicinskih sester, ki so izpolnile anonimni anketni vprašalnik. S pomočjo anketne raziskave smo želeli ugotoviti, kako patronažne medicinske sestre ocenjujejo svoje znanje na področju paliativne nege, ali so zadovoljne s številom učnih ur na dodiplomskem študiju ter ali bi dodatnim strokovnim izobraževanjem bile uspešnejše pri vključevanju svojcev v paliativno nego. Ugotovitve raziskave: Zaposlene ocenjujejo svoje strokovno znanje kot dobro, ampak je kljub temu večina anketirank nezadovoljnih s številom učnih ur na temo paliativna nega na dodiplomskem študiju. Anketiranke so se prav tako strinjale, da bi z dodatnim strokovnim znanjem bile uspešnejše pri vključevanju svojcev v paliativno oskrbo. Zaključki: Ustanove v katerih poteka izobraževanje bodočih medicinskih sester, bi morale dati več poudarka na patronažno zdravstveno nego. Za patronažne medicinske sestre je tudi po končanem študiju nenehno izobraževanje in izpopolnjevanje na področju paliativne nege nujno potrebno.
Keywords: paliativna oskrba in zdravstvena nega, patronažna medicinska sestra, znanje, patronažno varstvo
Published in DKUM: 06.08.2013; Views: 9116; Downloads: 1727
Full text (641,58 KB) |
47. Paliativna oskrba v okviru zdravstvene negeEva Marenk, 2012, undergraduate thesis Abstract: Paliativna oskrba je celostna obravnava pacienta z neozdravljivo in napredujočo boleznijo, ki poleg nege in obvladovanja simptomov, vključuje tudi skrb za pacientove psihične, socialne in duhovne potrebe. Za kakovostno in učinkovito paliativno oskrbo pacienta je potrebna neprekinjena in dobro koordinirana obravnava, ki jo lahko zagotovi le sodelovanje vseh članov interdisciplinarnega tima. V teoretičnem delu diplomskega dela so opisani vsi elementi paliativne oskrbe, predvsem z vidika paliativne zdravstvene nege. Največ pozornosti je namenjeno komunikaciji v paliativni obravnavi, ker so brez spretnosti in veščin komuniciranja izvajalcev oskrbe, cilji paliativne oskrbe in zdravstvene nege nedosegljivi. Drugi del diplomskega dela zajema izsledke raziskave, izvedene v Centru slepih, slabovidnih in starejših. V raziskavi je sodelovalo 31 članic negovalnega tima, ki so izpolnile anonimni anketni vprašalnik. Želeli smo ugotoviti, kako člani negovalnega tima ocenjujejo svoje znanje na področju paliativne oskrbe in paliativne zdravstvene nege, kako ocenjujejo bolečino pri umirajočih oskrbovancih in kateri so po njihovem mnenju najpogostejši razlogi za neučinkovito zdravljenje bolečine. Zanimalo nas je tudi, ali člani negovalnega tima posvečajo dovolj pozornosti psihičnim in duhovnim potrebam umirajočih oskrbovancev. Ugotovitve raziskave: Večina zaposlenih svoje znanje in učinkovitost na področju paliativne oskrbe/zdravstvene nege umešča v zlato sredino – svoje znanje/učinkovitost ocenjujejo kot dobro. Zaposlene prepoznavajo bolečino oskrbovancev glede na njihove nebesedne znake. Po mnenju zaposlenih je najpogostejši razlog za neučinkovito zdravljenje bolečine pomanjkljiva komunikacija med zdravstvenimi delavci in oskrbovanci. Članice negovalnega tima posvečajo dovolj pozornosti tudi psihološkim in duhovnim potrebam umirajočih oskrbovancev. Zaključki: Za vse zdravstvene delavce, ki delajo z umirajočimi bolniki/oskrbovanci, je izobraževanje na področju paliativne oskrbe nujno potrebno – predvsem učenje sporazumevanja, veščin in tehnik komunikacije. Pomembno je tudi sistematično ocenjevanje bolnika in njegovih bližnjih za pravočasno vpeljavo bolnika/oskrbovanca v paliativno obravnavo.
Keywords: paliativna oskrba in zdravstvena nega, medicinska sestra, bolečina, komunikacija, umiranje
Published in DKUM: 04.07.2012; Views: 6635; Downloads: 1893
Full text (7,03 MB) |
48. Paliativna oskrba in pomen komunikacije s hudo bolnimi bolniki in njihovimi svojciNatalija Mravljak, 2011, undergraduate thesis Abstract: Paliativna oskrba je sestavni del zdravstvene obravnave bolnikov ob napredovali neozdravljivi bolezni in nudi najboljšo kakovost življenja bolnikom in njegovim svojcem, z upoštevanjem psihosocialnih in duhovnih potreb. Le te se z napredovanjem bolezni stopnjujejo in narekujejo organizirano vključevanje različnih strokovnjakov, zato moramo stremeti k zagotavljanju čim višje kakovosti paliativne oskrbe, kjer bo le ta organizirana na vseh ravneh, koordinirana in kontinuirana, če je le mogoče tam, kjer bolnik želi. Eden izmed temeljev dobre oskrbe hudo bolnih bolnikov in njihovih svojcev pa je dobra komunikacija.
Diplomsko delo Paliativna oskrba in pomen komunikacije s hudo bolnimi bolniki in njihovimi svojci je sestavljeno iz dveh delov.
V prvem (teoretičnem) delu je predstavljena neozdravljiva bolezen – rak, opredelitev paliativne oskrbe in paliativne zdravstvene nege, komunikacija s hudo bolnimi bolniki in njihovimi svojci in celostna oskrba svojcev umirajočega.
V drugem (empiričnem) delu diplomske naloge so predstavljeni izsledki raziskave, s katero smo želeli ugotoviti načine komunikacij, ravnanja in odnos zaposlenih v zdravstveni negi bolnišnice Topolšica, pri delu s hudo bolnimi bolniki in njihovimi svojci.
Rezultati raziskave so pokazali, da zaposleni uporabljajo pri svojem delu verbalno in neverbalno komunikacijo, ravnanje in odnos zaposlenih s hudo bolnimi bolniki in njihovimi svojci je spoštljiv, partnerski, strokoven, glavno vodilo pa je kvalitetno opravljeno delo, uspešno sodelovanje, strokovna prijaznost ter zadovoljstvo pri opravljenem delu.
Keywords: paliativna oskrba, paliativna zdravstvena nega, neozdravljiva bolezen, komunikacija, medicinska sestra, umiranje.
Published in DKUM: 19.09.2011; Views: 7387; Downloads: 2169
Full text (1,82 MB) |
49. Paliativna zdravstvena nega kronično bolnih v domačem okoljuStanka Hlade, 2010, undergraduate thesis Abstract: Paliativna oskrba si v slovenskem prostoru nekako utira pravo pot. Ljudje se še vedno izogibajo tej temi, kar je velika ovira pri razvoju te nujno potrebne oskrbe. Poznavanje paliativne oskrbe in razumevanje procesa umiranja ter žalovanja je osnova za vsako patronažno medicinsko sestro, ki bolnika s svojo tankočutnostjo in pravilno terapevtsko komunikacijo pripravi do odprtega pogleda na smrt. Namen diplomske naloge je ugotoviti kako so medicinske sestre usposobljene in pripravljene za tovrstno zdravstveno nego, kako pogosto sploh opravljajo paliativno zdravstveno nego in s kakšnimi težavami se srečujejo pri tem. V zadnjem delu diplomske naloge je predstavljena raziskovalna naloga, ki je bila izvedena domu dr. Adolfa Drolca Maribor. Rezultati so pokazali, da se patronažne medicinske sestre dnevno srečujejo s paliativno zdravstveno nego, saj je 52,2% patronažnih medicinskih sester podalo ta odgovor, ostale pa tedensko ali mesečno. Od vseh anketiranih patronažnih medicinskih sester jih 80% meni, da so strokovno dovolj izobražene, da pa jim vseeno manjkajo smernice glede takšne oskrbe, saj bi 40% anketiranih patronažnih medicinskih sester želelo še več strokovnih smernic paliativne oskrbe. Čeprav si paliativna zdravstvena nega šele utira pot v slovenski prostor, so patronažne medicinske sestre, hkrati pa tudi bolniki in svojci o tem že kar dobro osveščeni, mnogi med njimi pa tudi vzpostavijo stik s Slovenskim društvom hospic.
Keywords: paliativna oskrba, patronažna medicinska sestra, umiranje
Published in DKUM: 09.08.2010; Views: 5578; Downloads: 1429
Full text (598,34 KB) |
50. Timski pristop v obravnavi težko bolnega pacienta na domuErika Petrovič, 2010, undergraduate thesis Abstract: Paliativna oskrba pomeni aktivno in celostno oskrbo, nego in spremljanje bolnikov od trenutka, ko se njihova bolezen ne odziva več na kurativno zdravljenje. Paliativna oskrba izboljša kakovost življenja bolnika in njegovih svojcev, ki se soočajo s težavami ob neozdravljivi bolezni ob tem pa ne pozablja na holističen pristop. Paliativna oskrba je v svetu že dolgoletna praksa, v slovenskem prostoru pa je manj znana oblika pomoči težko bolnim in umirajočim. Za kakovostno obravnavo težko bolnega in umirajočega pacienta se pojavi potreba po timskem sodelovanju. Potreben je paliativni tim strokovnjakov v katerega so vključeni zdravnik, medicinska sestra/zdravstvenik, klinični psiholog ,socialni delavec, fizioterapevt, delovni terapevt, dietetik, verski predstavnik in prostovoljci.
V diplomski nalogi je predstavljena raziskava o timskem pristopu v negovanju težko bolnih pacientov na domu. Anketa je bila izvedena v letu 2010, v njej pa je sodelovalo 15 patronažnih medicinskih sester iz OE patronažno varstvo zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor, ter patronažne medicinske sestre OE patronažno varstvo zdravstvenega doma Ptuj. V anketi je sodelovalo tudi 30 svojcev, negovalcev ki skrbijo za težko bolne paciente v domačem okolju. Analiza raziskave je pokazala da si patronažne medicinske sestre želijo boljšega sodelovanja z osebnim zdravnikom pacienta, prav tako je analiza raziskave pokazala da so patronažne medicinske sestre najdejavnejše članice negovalnega, zdravstvenega tima ki prihajajo v domače okolje. Analiza raziskave je tudi pokazala da si svojci, negovalci želijo pomoči in aktivnejšega sodelovanja z osebnim zdravnikom.
Tukaj je izpostavljen bistven segment paliativne oskrbe, in to je timsko sodelovanje. Brez timskega sodelovanja ne moremo ponuditi pacientom kakovostne paliativne oskrbe.
Keywords: patronažna medicinska sestra, paliativna oskrba, tim, timsko sodelovanje, težko bolni pacient
Published in DKUM: 06.08.2010; Views: 4199; Downloads: 841
Full text (956,86 KB) |
