1. Učinkovito obvladovanje stresne hiperglikemije pri kritično bolnih v enoti intenzivne terapijeMarko Bračko, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Pri pacientih v enoti intenzivne terapije (EIT) je stresna hiperglikemija pogost pojav. V EIT se izvajata redno spremljanje ravni glukoze v krvi pri kritično bolnih pacientih in prilagajanje odmerkov inzulina glede na meritve. Namen zaključnega dela je raziskati, kateri pristopi najučinkoviteje pripomorejo k obvladovanju stresne hiperglikemije pri kritično bolnih v EIT.
Metode: V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno metodo raziskovanja. Opravili smo pregled znanstvene in strokovne literature, ki smo jo iskali v podatkovnih bazah CINAHL Ultimate, PubMed in SAGE Journals. Ugotovljene raziskave smo razvrstili po hierarhični strukturi, jih analizirali in predstavili v evalvacijski tabeli. Na koncu smo izvedli sintezo zbranih raziskav.
Rezultati: Identificirali smo različne glikemične kontrole, tehnologije za kontinuirano merjenje glukoze in računalniško vodene sisteme. Ugotovili smo, da še vedno ni znano, kateri pristopi najučinkoviteje pripomorejo k obvladovanju stresne hiperglikemije pri kritično bolnih v EIT.
Razprava in zaključek: Vsak posamezni pristop ima svoje prednosti in slabosti. Iz rezultatov se razkrivajo ključne dileme, kot so izbira optimalnega ciljnega glikemičnega območja, katera tehnologija za merjenje glukoze je najprimernejša in vloga digitalnih sistemov pri vodenju glikemičnega nadzora.
Ključne besede: inzulinski protokol, obvladovanje hiperglikemije, kontrola glukoze, kritično bolni pacient
Objavljeno v DKUM: 21.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 79
 Celotno besedilo (1,70 MB) |
2. Preventivna obravnava odraslega pacienta s sladkorno boleznijo tipa 2 v patronažnem varstvuLaura Lukovnjak, 2025, diplomsko delo Opis: Sladkorna bolezen tipa 2 je ena od najpogostejših nenalezljivih bolezni, ki predstavlja vse večji javnozdravstveni izziv. Namen diplomskega dela je ugotoviti, kako preventivna obravnava odraslega pacienta s sladkorno boleznijo tipa 2 v okviru patronažnega varstva vpliva na pojavnost zapletov bolezni.
Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Znanstveno literaturo smo iskali v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, CINAHL Ultimate in Sage Journals s pomočjo iskalnega niza. Izbiro virov smo prikazali s pomočjo diagrama PRISMA. Članke smo prikazali v evalvacijski tabeli in izvedli narativni opis.
V končno analizo smo vključili osem raziskav od dobljenih 232. Ugotovili smo, da redni preventivni pregledi pripomorejo k učinkovitejši oskrbi in zmanjšanju zapletov bolezni. Pri vsebinski analizi smo določili glavno kategorijo: preventivna obravnava odraslega pacienta s sladkorno boleznijo tipa 2 v patronažnem varstvu in tri podkategorije, prva: zdravstvena vzgoja pacienta s sladkorno boleznijo tipa 2, druga: naloga diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu in tretja: pomen rednih obravnav v patronažnem varstvu.
Preventivna obravnava in patronažno varstvo imata pomembno vlogo pri obvladovanju sladkorne bolezni tipa 2, saj s kontinuiranim spremljanjem pacientov, z zgodnjim odkrivanjem zapletov in s prilagojeno zdravstveno oskrbo prispevata k zmanjšanju zapletov, izboljšanju zdravstvenih izidov in večjemu zadovoljstvu pacientov.
Ključne besede: patronažna zdravstvena nega, kronični pacient, preventiva
Objavljeno v DKUM: 21.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 18
Celotno besedilo (788,12 KB) |
3. Podpora socialnega okolja pri izboljšanju samopodobe pacienta z opeklinoZahra Mehdikhani Sarv, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Opekline so resna zdravstvena težava, ki vsako leto povzroči veliko smrti in dolgoročne posledice. Opekline povzročajo telesne poškodbe, bolečine in povečano tveganje za različne bolezni, kot so težave s srcem, z dihanjem in s prebavo. Poleg fizičnih posledic močno vplivajo tudi na psihološko stanje posameznika – povzročajo nizko samopodobo, depresijo in socialno izolacijo. Vidne brazgotine lahko vodijo v stigmatizacijo in težave pri vključevanju v družbo. Okrevanje zahteva celostno oskrbo, ki vključuje medicinsko zdravljenje, psihološko podporo in socialno reintegracijo. Namen zaključnega dela je bil raziskati vpliv podpore socialnega okolja na samopodobo pacientov z opeklinsko poškodbo.
Metode: Zaključno delo je bilo pripravljeno z uporabo deskriptive oziroma opisne metode. Podatke za raziskavo smo zbrali iz znanstvenih baz CINAHL Ultimate, SAGE in PubMed. Za prikaz pregleda literature smo uporabili PRISMA diagram.
Rezultati: Od skupno 229 najdenih objav smo v končno analizo vključili osem raziskav. Njihove ugotovitve izpostavljajo, da je psihosocialna podpora ključna pri izboljšanju samopodobe in splošne kakovosti življenja pri posameznikih, ki so preživeli opekline, ter pri lažjem soočanju s posledicami, tako telesnimi kot čustvenimi.
Razprava in zaključek: Podpora okolice je ključna za izboljšanje samopodobe pacienta z opeklinami. Družina, prijatelji in strokovnjaki mu z razumevanjem in s spodbudo pomagajo sprejeti spremembe, se počutiti bolj sprejeto ter lažje vključiti v vsakdanje življenje, premagati osamljenost in izboljšati počutje.
Ključne besede: socialna podpora, samopodoba, pacient, opeklina
Objavljeno v DKUM: 20.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 21
Celotno besedilo (817,65 KB) |
4. Praksa oskrbe kirurških ran na kirurškem področju zdravstvene negeMiha Zadravec, 2025, magistrsko delo Opis: Uvod: Obravnava pacienta s kirurško rano predstavlja pomembno področje zdravstvene nege in predstavlja bistven del dela medicinskih sester. Vključuje več aktivnosti, od oskrbe rane do izobraževanja pacientov. Predstavlja multidisciplinarno aktivnost, ki vključuje fiziološke in imunološke procese, fizične ter socialne dejavnike.
Metode: Magistrsko delo temelji na kvantitativni metodologiji raziskovanja, s katero smo želeli ugotoviti prakso zdravstvene nege kirurških ran med zaposlenimi v zdravstveni negi na kirurškem področju. Izvedli smo presečno opazovalno raziskavo, podatke pa smo zbirali s tehniko anketiranja.
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 97 zaposlenih. Dve glavni področji kompetenc za medicinske sestre, ki skrbijo za paciente s kirurškimi ranami, sta znanje, veščine in uspešnost v etiologiji in oskrbi; in zdravljenje ter ocena ran. Glede na analizo rezultatov ugotavljamo, da ni razlike v praksi zdravstvene nege kirurških ran glede na doseženo stopnjo izobrazbe zaposlenih v zdravstveni negi, prav tako smo ugotovili, da obstaja šibka negativna povezava med prakso zdravstvene nege kirurških ran in številom let delovne dobe.
Razprava in zaključek: Praksa oskrbe kirurških ran je ključnega pomena za kakovostno in celovito obravnavo pacientov s kirurškimi ranami. Raziskava je pokazala, da je znanje medicinskih sester o zdravstveni negi ran vzpodbudno, saj se medicinske sestre same zavedajo posledic nepravilne in neustrezne oskrbe kirurških ran.
Ključne besede: medicinska sestra, pacient, kirurška rana, praksa oskrbe rane
Objavljeno v DKUM: 06.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 63
Celotno besedilo (1,08 MB) |
5. Zagotavljanje udobja za kritično bolne paciente v enoti intenzivne terapijeMiloš Kuzmanović, 2025, magistrsko delo Opis: Uvod: Koncept udobja je kompleksen, prehoden in večdimenzionalen, presega le odsotnost bolečine. Namen intenzivne terapije je zagotavljanje kakovostne oskrbe hudo poškodovanim pacientom. Raziskava proučuje stališča medicinskih sester o zagotavljanju udobja, vpliv tipa enote in izkušenj ter ugotavlja najpogostejše vire neugodja.
Metode: Uporabljena je bila deskriptivna presečna raziskava z metodo anketiranja. Analiza podatkov je vključevala deskriptivno in inferenčno statistiko s programom SPSS IBM 23.0, vključno z Mann-Whitney U testom.
Rezultati: Najpogostejši vir neugodja je pogrešanje ljubljenih oseb (x̄ = 7,83, SD = ±2,18). Pogosti viri neugodja so še motnje spanja, bolečina, tesnoba in občutek odvisnosti. Izkušnje medicinskih sester vplivajo na zagotavljanje udobja, predvsem pri zagotavljanju spanja ponoči, preprečevanju žeje, udobnem nameščanju pacientov in obvladovanju bolečine. Medicinske sestre največ pozornosti namenjajo odpravljanju bolečine, občutka mrazu, toplote, žeje ter zmanjševanju hrupa in umetne svetlobe ponoči.
Razprava in sklep: Intenzivna terapija je kompleksno okolje, kjer medicinske sestre igrajo ključno vlogo. V prihodnosti bi bilo smiselno raziskati skladnost mnenj medicinskih sester in pacientov ter razviti orodje za ocenjevanje udobja v Sloveniji, kar bi pomembno prispevalo k klinični praksi.
Ključne besede: udobje, medicinska sestra, enota intenzivne terapije, pacient
Objavljeno v DKUM: 11.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 44
Celotno besedilo (1,38 MB) |
6. Prehranska prepričanja in vedenje pacientov s kronično vnetno črevesno boleznijoTara Šimac, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Kronična vnetna črevesna bolezen je kronično recidivno in remitentno stanje. Med kronične vnetne črevesne bolezni uvrščamo Crohnovo bolezen in ulcerozni kolitis, ki predstavljata izziv tako pacientom, ki se morajo odločiti, kaj naj jedo, kot tudi zdravnikom, medicinskim sestram in dietetikom, ki želijo vedeti, kako najbolje svetovati.
Metode: V teoretičnem delu magistrskega dela smo uporabili deskriptivno raziskovalno metodo dela. V empiričnem delu magistrskega dela pa smo za zbiranje podatkov uporabili anonimno strukturiran anketni vprašalnik. V raziskavi, ki je potekala marca 2024, smo anketirali 207 pacientov. Dobljene podatke smo statistično analizirali s pomočjo programov IBM SPSS in Microsoft Excel.
Rezultati: V raziskavi smo ugotovili, da več kot polovica (54,11 %) anketirancev meni, da je prehrana najpomembnejši vzrok za razvoj bolezni. Ugotovili smo, da jih 58,45 % sledi različnim dietam. Določene hrane se izogiba 85,51 % anketirancev, da bi zmanjšali simptome bolezni, kar 92,75 % pa ima redne obroke.
Razprava in sklep: Menimo, da lahko študija pomaga pri razumevanju prehranskih prepričanj in vedenj pacientov. Na podlagi rezultatov jim lahko ustrezno svetujemo pri lajšanju simptomov. Zaradi vedno večjega števila pacientov s kronično vnetno črevesno boleznijo je pomembno raziskati in spoznati prehranske metode ter načine, ki bi jim olajšale tegobe.
Ključne besede: kronična vnetna črevesna bolezen, prehranska prepričanja, vedenje, pacient
Objavljeno v DKUM: 11.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 50
Celotno besedilo (1,89 MB) |
7. Zapleti povezani z bolnišničnim transportom kritično bolnegaMaja Draganič, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Za namen zagotovitve potrebnih postopkov in posegov zdravljenja kritično bolnih v enoti intenzivne terapije je pogosto treba opravljati bolnišnične transporte. Med transportom je kritično bolni posebej ranljiv, saj obstaja tveganje za nastanek zapletov. Namen zaključnega dela ja raziskati najpogostejše zaplete in identificirati intervencije, s katerimi preprečimo nastanek le-teh.
Metode: V zaključnem delu smo izvedli pregled literature, objavljene v časovnem obdobju med letoma 2014 in 2024, v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL Ultimate in MEDLINE. Uporabili smo opisno ali deskriptivno metodo dela. Potek pregleda literature smo prikazali v diagramu PRISMA. Identificirane raziskave smo analizirali in predstavili v evalvacijski tabeli. Izvedli smo sintezo identificiranih raziskav, ki smo jo razvrstili po hierarhiji dokazov.
Rezultati: V končno analizo smo vključili osem raziskav. Najpogostejši zapleti bolnišničnega transporta so hemodinamska in respiratorna nestabilnost, odpoved opreme ter nenamerna odstranitev sond in katetrov. Med intervencije za preprečevanje zapletov, povezanih s transportom kritično bolnega, spadajo strukturirana priprava na transport, hemodinamska in respiratorna stabilnost kritično bolnega, usposobljeno osebje, ustrezna oprema, neprestano spremljanje parametrov ter komunikacija med vsemi člani ekipe med transportom.
Razprava in zaključek: Rezultati so pokazali, da so s transportom kritično bolnih povezani zapleti, ki se lahko pojavijo med bolnišničnim transportom in lahko privedejo do hudih posledic. Ključnega pomena je poznavanje zapletov in intervencij za preprečevanje teh.
Ključne besede: enota intenzivne terapije, prevoz, pacient, neželeni dogodki, intervencije
Objavljeno v DKUM: 04.09.2024; Ogledov: 64; Prenosov: 164
Celotno besedilo (631,49 KB) |
8. Uporaba deeskalacijskih tehnik pri pacientih z agresivnim vedenjem in duševno motnjoMiha Pirš, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Obvladovanje agresivnega vedenja pri pacientih z duševno motnjo je zapleten izziv v skrbi za duševno zdravje. Tehnike deeskalacije, namenjene zmanjševanju agresije in spodbujanju občutka miru, so postale ključne za zagotavljanje oskrbe na psihiatričnih oddelkih. Namen zaključnega dela je ugotoviti vpliv uporabe deeskalacijskih tehnik pri pacientih z agresivnim vedenjem in duševno motnjo.
Metode: Izveden je bil pregled literature s področja uporabe deeskalacijskih tehnik pri pacientih z agresivnim vedenjem in duševno motnjo. Iskanje je potekalo v podatkovnih bazah PubMed CINHAL, ScienceDirect in Cochrane Library, z uporabo iskalne strategije. Vključenim raziskavam je bila določena moč dokazov, ugotovitve pa sintetizirane.
Rezultati: Skupno je bilo identificiranih 382 raziskav, v končno analizo jih je bilo vključenih pet. Najbolj uporabljene in učinkovite deeskalacijske tehnike so bile umirjen pogovor, premikanje pacienta v drugo sobo in preživljanje časa ena na ena. Deeskalacijske tehnike so bile uspešne za obvladovanje agresivnega vedenja pacientov z duševno motnjo.
Razprava in zaključek: Uporaba tehnik deeskalacije pri obvladovanju pacientov z agresivnim vedenjem in duševnimi motnjami je bistvenega pomena za spodbujanje varnejšega in boljšega terapevtskega okolja. Tehnike deeskalacije dajejo prednost komunikaciji, empatiji in razumevanju kot bistvenim orodjem za razreševanje napetih situacij. Z vključevanjem strategij deeskalacije v standardno prakso lahko zdravstvene ustanove dajo prednost varnosti in dobremu počutju pacientov in osebja ter tako spodbujajo bolj sočutno in terapevtsko zdravilno okolje.
Ključne besede: psihiatrija, pacient, tehnike obvladovanja agresije
Objavljeno v DKUM: 03.09.2024; Ogledov: 61; Prenosov: 53
Celotno besedilo (653,38 KB) |
9. Percepcija obravnave nujnih pacientov v ambulantah družinske medicineLea Roj, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Sestavni del primarne zdravstvene oskrbe v ambulantah družinske medicine je obravnava nujnih stanj. Namen raziskave je bil raziskati percepcijo obravnave nujnih pacientov v ambulantah družinske medicine.
Metode: Presečno-opazovalna raziskava je bila izvedena v zdravstveni instituciji na primarni ravni v enem izmed zdravstvenih domov v mesecu septembru na priložnostnem vzorcu 36 zdravstvenih delavcev. Podatki so bili zbrani z anketnim vprašalnikom. Zbrane podatke smo analizirali s pomočjo deskriptivnih statističnih metod ter jih prikazali z grafi in tabelami s pomočjo programov: Microsoft Office Word, Microsoft Office Excel, IBM SPSS 23.0.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da se je 92 % (n = 33) anketiranih v zadnjem letu srečalo z urgentnim primerom v ambulanti družinske medicine. Ugotovili smo, da se jih je največ srečalo z dispnejo 67 % (n = 24), nato z akutnimi bolečinami abdomna 58 % (n = 21). Sledijo hipertenzivna stanja 45 % (n = 16), srčne aritmije 42 % (n = 15), akutni koronarni sindrom 30 % (n = 11), nujna psihiatrična pomoč 25 % (n = 9), hude poškodbe 19 % (n = 8).
Razprava in zaključek: Z razumevanjem percepcije obravnave nujnih primerov lahko izboljšamo organizacijo in usposobljenost zdravstvenih delavcev ter s tem tudi kakovost oskrbe nujnih pacientov v ambulantah družinske medicine.
Ključne besede: ambulanta družinske medicine, pacient, nujna stanja, zdravstveni delavci
Objavljeno v DKUM: 04.07.2024; Ogledov: 178; Prenosov: 69
Celotno besedilo (994,06 KB) |
10. Zdravstvena oskrba pacientov s sladkorno boleznijo tipa 2 na daljavo v času pandemije covida-19Amina Mušić, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Sladkorna bolezen tipa 2 je kronično presnovno obolenje, za katero je značilno propadanje celic trebušne slinavke. Pandemija covida-19, ki se je pojavila decembra leta 2019, je sprožila velike spremembe v zagotavljanju oskrbe, saj je mnoge zdravstvene sisteme prisilila, da so poiskali alternativne pristope za oskrbo pacientov s kroničnimi obolenji. Namen našega zaključnega dela je ugotoviti vpliv zdravljenja na daljavo na paciente s sladkorno boleznijo tipa 2 ter na vodenje njihove bolezni in njihovo zdravstveno stanje.
Metode: Literaturo smo iskali v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, Cochrane Library in CINAHL Ultimate/Medeline. Iskanje in izbiro virov smo prikazali s pomočjo diagrama PRISMA. Oceno moči dokazov smo izvedli s pomočjo hierarhije dokazov po Polit & Beck (2021). Članke smo prikazali s pomočjo evalvacijske in sintezne tabele.
Rezultati: Od 633 pridobljenih člankov smo jih v analizo vključili 11. Pomemben rezultat je prilagoditi zdravstveno oskrbo in preprečiti zaplete pri sladkorni bolezni tipa 2 s samooskrbo na domu. Negativni odzivi so bili nelagodje, zaskrbljenost in stres, strah pred okužbo. Zaradi pandemije covida-19, lahko slab nadzor sladkorne bolezni postane vzrok dolgotrajne hiperglikemije ter kroničnih zapletov in življenjsko nevarnih okužb.
Razprava in zaključek: Zaradi pandemije covida-19 je treba prilagoditi zdravstveno oskrbo pacientov s sladkorno boleznijo tipa 2. Z načinom telemedicine je zagotovljeno zdravstveno varstvo, ki temelji na telekomunikaciji in omogoča izmenjavo informacij, izobraževanje, spremljanje ter posvetovanje med zdravstvenimi delavci in pacienti.
Ključne besede: pacient, sladkorna bolezen tipa 2, pandemija covida-19, telezdravstveno varstvo, telekomunikacija
Objavljeno v DKUM: 04.07.2024; Ogledov: 116; Prenosov: 70
Celotno besedilo (1,18 MB) |
