Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Povzetek Za otrokov dober socialni razvoj je poleg tega, da družina prepozna otrokove potrebe, bistvenega pomena tudi, da se otrokove potrebe in morebitne prikrajšanosti prepozna tudi v vrtcu. Kadar so pogoji za razvoj v družini prešibki, lahko vrtec kot institucija vsaj deloma uravnoteži otrokov razvoj. Za namen magistrske naloge smo zato s pomočjo kvalitativne raziskovalne metode preučili, katere so značilnosti otroka iz manj funkcionalne družine, kako se prikrajšanost kaže v otrokovem funkcioniranju v vrtčevski skupini ter katere načine in metode dela vzgojiteljica uporablja, da bi otrok premagal primanjkljaje. Na podlagi preučitve podatkov iz vrtčevske dokumentacije o treh preučevanih otrocih iz manj funkcionalnih družin ter podatkov, pridobljenih na podlagi opravljenega intervjuja z vzgojiteljicami, ki imajo otroke iz manj funkcionalnih družin v vrtcu, smo ugotovili, da se primanjkljaji pri otrocih iz manj funkcionalnih družin kažejo predvsem v obliki odstopanj na področju govorno jezikovnega razvoja in socialnih veščin, pa tudi njihove intelektualne sposobnosti zaostajajo za vrstniki. Vzgojiteljice si prizadevajo otrokom pomagati pri primanjkljajih na različne načine, predvsem jim poskušajo prilagoditi dejavnosti, da so zanje lažje izvedljive in so pri njihovi izvedbi uspešnejši. Prav tako se trudijo otroke s primanjkljaji čim bolj vključevati v družbo vrstnikov, posebej zanje izdelujejo didaktične pripomočke za usvajanje besed, ter skrbijo, da je otrok ves čas v njihovi bližini.
Ključne besede: otroci s primanjkljaji, otrokov razvoj, zgodnja obravnava, manj funkcionalne družine, otroci s posebnimi potrebami
Objavljeno v DKUM: 23.12.2022; Ogledov: 886; Prenosov: 75
Celotno besedilo (737,81 KB)

Opis: Glasba izjemno vpliva na otrokov celostni razvoj in z revijo Ciciban poje in pleše otroku omogočimo, da glasbo doživi in se z njo izrazi. Izredno pomembna je kulturna vzgoja, ki jo z revijo prenašamo na otroke, saj je v teh časih niso deležni v tolikšni meri, kot bi jo morali. Otroci z nastopom pridobivajo samozavest, veselje po končani reviji, ko starši otroke pričakajo s ponosom, je nepopisno lepo. Želimo si, da bi revija Ciciban poje in pleše delovala še mnogo let za prihodnje generacije. Diplomska naloga je razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo se osredotočili na predstavitev glasbenih dejavnosti v vrtcu, pevskega zbora kot obogatitveno dejavnost ter predstavitev razvoja revije Ciciban poje in pleše od samega začetka, od leta 1970 do danes. V empiričnem delu smo raziskali, katere pesmi so se prepevale na reviji ter kako revija vpliva na delo vzgojiteljev v mariborskih vrtcih. Ugotovili smo, da so skozi vsa leta prevladovale pesmi skladatelja Janeza Bitenca, v prvih 30. letih tudi Janeza Kuharja ter v zadnjih 20. letih pesmi Tomaža Habeta. Veliko so se prepevale slovenske ljudske pesmi in pesmi Mire Voglar. Skozi leta je repertoar pesmi postal zelo širok, pojavljale so se pesmi različnih slovenskih in tujih skladateljev ter tuje ljudske pesmi. Ugotovili smo, da imajo v večini enot po mariborskih vrtcih obogatitvene dejavnosti v obliki pevskega zbora in plesne skupine. Vzgojitelji z otroki veliko prepevajo in plešejo, kar je v vrtcu izredno pomembno. Revija Ciciban poje in pleše pozitivno vpliva na delo vzgojiteljev v vrtcih.
Ključne besede: glasbene dejavnosti v vrtcu, otrokov razvoj, otroške pesmi, pevski zbor, revija Ciciban poje in pleše
Objavljeno v DKUM: 18.02.2021; Ogledov: 1338; Prenosov: 91
Celotno besedilo (1,43 MB)

Opis: Diplomsko delo v teoretičnem delu zajema plesno vzgojo v predšolskem obdobju ter opredelitev njenih značilnosti, ciljev in vplivov na otroka. Poglobimo se v gibalno-plesne dejavnosti za otroke prvega starostnega obdobja, predvsem v njihovo načrtovanje, cilje ter navedemo primere teh dejavnosti. Poudarek damo tudi povezovanju plesa z drugimi vzgojnimi področji. Zadnje poglavje teoretičnega dela obsega otrokov razvoj v prvem starostnem obdobju ter vpliv plesa na otrokov celostni razvoj. Praktični del diplomskega dela obsega 8 priprav in evalvacij vzgojnega dela. V dejavnosti je bilo vpetih 14 otrok, 6 deklic in 8 dečkov, starih 1 in 2 leti, ki obiskujejo Vrtec Škofja Loka, enoto Biba. Dejavnosti smo izvajali en mesec in sicer smo imeli 2 nastopa na teden v skupini. V enomesečnem načrtovanju vzgojnega dela smo izbrali dejavnosti, h katerim smo vključili ples oz. smo predvideno dejavnost nadgradili s plesno dejavnostjo. Za cilj smo si zadali, da spodbudimo uporabo plesne vzgoje pri vzgojnem delu v vrtcu. Bistvo je bilo tudi povezati ostala področja s plesom. Ugotovili smo, da ples lahko povežemo z drugimi vzgojnimi področji na različne načine. Zaznali smo tudi pozitiven odnos do plesa pri otrocih pri večkratni izvedbi plesa različnih tem.
Ključne besede: ples v vrtcu, povezovanje vzgojnih področij, plesne dejavnosti, otrokov razvoj, enomesečno načrtovanje. 
Objavljeno v DKUM: 19.07.2019; Ogledov: 1386; Prenosov: 198
Celotno besedilo (2,67 MB)

Opis: Diplomsko delo z naslovom Pregled plesnih nastopov študentov predšolske vzgoje z vidika sodobnega plesa obsega teoretični in empirični del. Za potrebe empiričnega dela je v teoretičnem delu poudarek na estetskih kriterijih v plesu, plesu v sklopu Kurikuluma za vrtce, sodobnem plesu in vlogi vzgojitelja pri izvajanju plesnih dejavnosti v vrtcu ter vidiki visokošolskega študijskega programa predšolske vzgoje. V empiričnem delu je bil namen pregledati plesne izdelke, ki so jih študentje pripravili v okviru izbirnega predmeta Plesna dramatizacija v vrtcu in ugotoviti odnos študentk/-ov do izdelkov svojih sošolk/-cev, na osnovi opazovalnih listov in analizi videoposnetkov. Podatki so kvantitativno obdelani s pomočjo deskriptivne statistike in frekvenčne distribucije. Ugotovljeno je, da so študenti/-ke v svojih izdelkih upoštevali značilnosti sodobnega plesa in pridobili pozitivne izkušnje iz plesnega področja.
Ključne besede: estetika, sodobni ples, predšolsko obdobje, otrokov razvoj, vloga vzgojitelja
Objavljeno v DKUM: 02.04.2019; Ogledov: 1385; Prenosov: 105
Celotno besedilo (1,62 MB)

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali medije in predvsem televizijo kot pomemben dejavnik v otrokovem razvoju. Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. Mediji so dandanes prisotni povsod. So del našega vsakdanjika in jih srečamo na vsakem koraku. Tudi predšolski otroci se z mediji srečujejo vsak dan; doma, na poti v vrtec, v vrtcu itd. Otroci se srečujejo z različnimi junaki, ki jim predstavljajo jim vzor in se poistovetijo z njimi. Gledajo različne risanke, programe, oddaje, pri tem pa je zelo pomembna vloga staršev in vzgojiteljev. Starši in vzgojitelji lahko veliko pripomoremo k temu, da nadzorujemo vsebine, ki jih otroci gledajo, gledamo televizijo z njimi, se z njimi pogovarjamo, jih spodbujamo in poskušamo najti čim več pozitivnih vplivov televizije, so pa vsekakor prisotni tudi negativni vplivi. V diplomski nalogi smo želeli raziskati in ugotoviti, na katera področja vpliva televizija, zakaj otroci gledajo televizijo in kako razumejo gledane oddaje, seznaniti se z negativnimi in pozitivnimi vplivi televizije, ugotoviti, kako televizija prispeva k razvoju nasilja in agresije predšolskega otroka, ter raziskati, kako starši in vzgojitelji lahko pripomorejo k temu, da predšolski otrok televizije ne gleda prekomerno in kako mu omejiti gledanje televizije. V empiričnem delu smo poskušali ugotoviti, kako televizija vpliva na razvoj predšolskega otroka. Zastavili smo si šest hipotez, in sicer: predšolski otroci anketiranih staršev v povprečju gledajo televizijo največ 2 uri na dan, predšolski otroci anketiranih staršev si pogosto zaželijo igrače in druge stvari iz oglasov, ki jih zasledijo po televiziji, anketirani starši svojim predšolskim otrokom postavijo omejitve in pravila o gledanih televizijskih oddajah, predšolski otrok posnema junake, ki jih vidi po televiziji, pretirano gledanje televizije ima negativen vpliv na zdravje predšolskih otrok in predšolski otroci anketiranih staršev po televiziji največkrat gledajo risanke.
Ključne besede: mediji, televizija, predšolski otrok, oglaševanje, otrokov razvoj
Objavljeno v DKUM: 12.03.2018; Ogledov: 1580; Prenosov: 249
Celotno besedilo (1,18 MB)