| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 84
First pagePrevious page123456789Next pageLast page
1.
Stres pri učiteljih, ki poučujejo učence z različno vrsto posebnih potreb v osnovnih šolah
Jasmina Denša, 2017, master's thesis

Abstract: Stres je v razvitem, modernem svetu vedno bolj prisoten. Težko najdeš človeka, ki še nikoli ni bil pod stresom. Problem je, da nekateri posamezniki ne priznajo, da so pod stresom, ga primerno ne zdravijo in posledice so lahko hude. Poklic učitelja spada med najbolj stresne poklice. V zadnjih desetih letih se je šolski sistem bistveno spremenil, zahteva se drugačen način poučevanja, potrebni so individualni pristopi, saj ima vedno več otrok posebne potrebe. Tako imajo učitelji v razredu širok spekter različnih učencev, ki potrebujejo dodatno pomoč in učiteljevo pozornost. Le-to pa lahko učitelju predstavlja dodaten stres. V magistrskem delu predstavljamo rezultate raziskave o stresu pri učiteljih, ki poučujejo otroke z različno vrsto posebnih potreb. K izpolnjevanju anket smo povabili vse šole iz severovzhodne Slovenije, 120 učiteljev je izpolnilo ankete. Osredotočili smo se predvsem na gibalno ovirane otroke, avtistične otroke, otroke s čustveno-vedenjskimi motnjami in otroke z motnjami na posameznih področjih učenja. Za pridobivanje rezultatov smo uporabili originalno verzijo vprašalnika Inclusive Education Teacher Stress and Coping Questionnaire avtoric Lorraine Frost in Darlene Brackenreed (2011), ki smo ga glede na naše razmere prilagodili in prevedli v slovenski jezik. Vprašalnik je sestavljen iz 3 sklopov: prvi sklop zajema splošne karakteristike anketiranih učiteljev, v drugem sklopu so trditve, ki se navezujejo na stresorje, povezane z inkluzivnim izobraževanjem. Ta sklop je razdeljen na 7 podrobnejših podpoglavij: obremenjenost učiteljev z administrativnim delom, podpora/pomoč, ki so je učitelji deležni pri delu, vedenje otrok s posebnimi potrebami, delo v razredu, sodelovanje s starši, učiteljeva profesionalna usposobljenost in osebna stališča učiteljev. Zadnji, tretji sklop, pa zajema strategije, ki jih učitelji uporabljajo pri soočanju s stresom. Rezultati so pokazali, da učiteljem največ stresa predstavljajo naslednji dejavniki: »odgovornost za otrokove šolske rezultate in uspeh«, »težave pri posvečanju pozornosti ostalim otrokom v razredu zaradi otroka s PP« in »v času študija sem bil/-a deležen/-a premalo izobraževanja o poučevanju otrok s PP v inkluzivnem razredu«. Za soočenje s stresom pa najpogosteje uporabljajo naslednje strategije: »črpam iz preteklih izkušenj«, »na stvari gledam optimistično«, »poiščem strokovno pomoč za otroka«, »pomoč poiščem pri učiteljih, ki so otroka že poučevali« in »poskušam obdržati smisel za humor«.
Keywords: inkluzija, otroci s posebnimi potrebami, učitelji, poklicni stres
Published: 03.08.2021; Views: 181; Downloads: 25
.pdf Full text (1,49 MB)

2.
Stališča in odnos učiteljev do otrok s čustveno-vedenjskimi motnjami
Tamara Čeh, 2021, master's thesis

Abstract: Kljub medsebojnim razlikam in posebnostim, ki so značilne za nekatere učence, smo kot soljudje in kot pedagoški delavci dolžni tem učencem omogočiti enakopravno izobrazbo, možnosti za uspeh in po naši moči najboljšo podporo pri razvoju v duševno zdrave odrasle. V teoretičnem delu magistrske naloge so predstavljene čustveno-vedenjske motnje pri otrocih, indikacije in dejavniki, ključni za razvoj čustveno-vedenjskih motenj in pomen inkluzije ter vloga učitelja pri prepoznavanju motenj in pomoči otrokom z motnjami. V empiričnem delu smo raziskali, kakšna so stališča anketirancev v odnosu do otrok s čustveno-vedenjskimi motnjami. Ugotovili smo, da učitelji še vedno slabo sprejemajo otroka s čustveno vedenjskimi motnjami. Obravnavajo ga kot breme in sprejemanja ter pomoči temu otroku ne razumejo kot svoje dolžnosti. Prav tako smo ugotovili, da ni povezanosti med stališčem do otrok s čustveno-vedenjskimi motnjami in poučevanjem na razredni ali predmetni stopnji, trajanjem delovne dobe ali številom otrok s čustvenovedenjskimi motnjami, ki jih ti učitelji poučujejo. Menimo, da je pot do točke, ko bo vsaka šola vključujoča šola, še dolga, ampak vendarle nujno potrebna.
Keywords: moteče vedenje, učni uspeh, inkluzija, čustveno vedenjske motnje, otroci s posebnimi potrebami
Published: 21.07.2021; Views: 167; Downloads: 44
.pdf Full text (1,96 MB)

3.
Spodbujanje učenja z metodo NTC in metodo dialoškega branja pri otrocih s posebnimi potrebami v prilagojenem programu
Sergeja Gabor, 2021, master's thesis

Abstract: Metoda NTC in metoda dialoškega branja omogočata otrokom s posebnimi potrebami stimulativno učenje preko igre. Otroci s posebnimi potrebami počasneje usvajajo znanje ter imajo težave na področju komunikacije, pozornosti, izražanja, povezovanja ter mišljenja. Metodi spodbujata aktivno vključevanje otrok, spodbujata mišljenje, povezovanje, sklepanje ter omogočata širjenje besednega zaklada ter povečujeta pozornost. V magistrskem delu smo v empiričnem delu analizirali razlike pri napredku otrok pred in po uporabi metode NTC in metode dialoškega branja za sklope: pozornost in koncentracija, komunikacija, verbalni spomin, govorno jezikovno razumevanje in izražanje, grafično-vizualno zaznavanje ter časovna in prostorska orientacija. Raziskavo smo izvedli na Centru za sluh in govor v Mariboru v skupini predšolskih otrok z govorno-jezikovnimi motnjami in drugimi motnjami (N = 6). Rezultati kažejo, da se je v kratkem časovnem obdobju pri otrocih statistično pomembno izboljšala pozornost in koncentracija (na 4 od 7 postavk), delno se je izboljšal verbalni spomin (na 1 od 2 postavk), izboljšalo se je govorno jezikovno razumevanje in izražanje (na 3 od 4 postavk), manjši napredek pa je bil v prostorsko-časovni orientaciji, grafično-vizualnem zaznavanju in komunikaciji. Naloga je pomembna, saj povezuje tematiko o učenju z uporabo sodobnih metod (NTC in metodo dialoškega branja) pri otrocih s posebnimi potrebami in z rezultati dokazujemo, da je uporaba sodobnih metod zelo pomembna za napredek otrok.
Keywords: otroci s posebnimi potrebami, NTC metoda, dialoško branje, projektno učenje, didaktika.
Published: 24.02.2021; Views: 247; Downloads: 61
.pdf Full text (1,92 MB)

4.
Analiza individualiziranih programov v vrtcih
Teja Zavasnik, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V teoretičnem delu smo predstavili pomembnost individualizacije, ki omogoča, da se vsakemu otroku s posebnimi potrebami prilagaja podajanje učnih vsebin, organizacija dela, izvedba programa, cilji in pripomočki. Izpostavili smo pomen individualiziranih programov, analizirali smo vlogo posameznih članov strokovne skupine pri pripravi individualiziranih programov ter predstavili prednosti in izzive, ki se pojavljajo v procesu načrtovanja, izvajanja in evalvacije individualiziranih programov za otroke s posebnimi potrebami. V empiričnem delu smo analizirali individualizirane programe predšolskih otrok s posebnimi potrebami (N = 39). Ugotovili smo nekaj pomanjkljivosti, na primer, da ocena otrokovega funkcioniranja v večini primerov (84,6 %) ne vključuje področij dejavnosti iz Kurikuluma za vrtce, temveč gre predvsem za opisne globalne ocene otrokovega funkcioniranja, da vloga vzgojitelja v 64,1 % analiziranih individualiziranih programov ni omenjena, da v 30,8 % individualiziranih programov ni zapisano, kako poteka sodelovanje s starši, da 20,5 % programov nima zapisanih ciljev ter da 38,5 % programov nima evalvacije. Rezultati analize so pomembni, saj prispevajo k boljšemu razumevanju stanja na področju individualiziranih programov na izbranem vzorcu in nakazujejo, katere izboljšave so potrebne.
Keywords: Individualiziran program, otroci s posebnimi potrebami, predšolska vzgoja, individualizacija.
Published: 11.01.2021; Views: 316; Downloads: 99
.pdf Full text (1,49 MB)

5.
Učitelji in uporaba prilagoditev pri delu z otroci s posebnimi potrebami v rednih osnovnih šolah na razredni stopnji
Daša Heričko, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi z naslovom Učitelji in uporaba prilagoditev pri delu z otroki s posebnimi potrebami v rednih osnovnih šolah na razredni stopnji so nas zanimale izkušnje učiteljev s poučevanjem otrok s posebnimi potrebami in njihovo poznavanje ter uporaba prilagoditev posamezni skupini otrok s posebnimi potrebami. V teoretičnem delu smo na kratko predstavili različna področja, ki so vezana na temo naloge (definicije pojmovanja otrok s posebnimi potrebami, oblike šolanja, slovensko zakonodajo in dokumente, povezane z otroki s posebnimi potrebami, lastnosti posamezne skupine otrok s posebnimi potrebami, vrste prilagoditev za posamezno skupino otrok, učiteljevo uporabo in realizacijo prilagoditev znotraj oddelka). V empiričnem delu smo s pomočjo polstrukturiranih intervjujev, ki smo jih izvajali z dvajsetimi učitelji razrednega pouka, ugotovili, da je skupina otrok s primanjkljaji na posameznem področju učenja najpogostejša skupina otrok s posebnimi potrebami, s katero so se učitelji srečali pri poučevanju. Spoznali smo, da učitelji pred prihodom otrok s posebnimi potrebami v njihov oddelek s strani šole v večini niso seznanjeni z njihovimi težavami in prilagoditvami, ki bi jih za njih naj izvajali. Znanje v večini pridobijo samoiniciativno. Učitelji so povedali, da poznajo prilagoditve za otroke, ter da se zelo dobro zavedajo tudi pomena uporabe le - teh. Prilagoditve za otroke s posebnimi potrebami uporabljajo vsi učitelji. Ugotovili smo, da se učiteljem v naši raziskavi zdi pomembno poznavanje lastnosti posamezne skupine otrok s posebnimi potrebami zaradi lažjega načrtovanja pedagoškega dela in s tem boljšega uspeha otrok. Ugotovili smo, da učitelji v naši raziskavi ne poznajo vseh dokumentov, kjer so zapisane smernice za uporabo prilagoditev. Večina učiteljev je dejala, da jim sama priprava in izvedba prilagoditev za otroke s posebnimi potrebami prestavlja velik izziv oz. breme. Večji del učiteljev je menilo, da se na pouk ne pripravljajo drugače, če je v oddelek vključen otrok s posebno potrebo. Ugotovili smo, da je bila večina učiteljev zadovoljna in uspešna pri realizaciji prilagoditev, ter da največji izziv izvajanja prilagoditev predstavljajo otroci z motnjami vedenja, najmanjši pa učenci z učnimi težavami. Ugotovili smo, da je večina učiteljev v naši raziskavi mnenja, da ostali otroci ob prisotnosti otrok s posebnimi potrebami v oddelku niso prikrajšani ničesar. Večji del učiteljev je deležen dodatne strokovne pomoči. Spoznali smo, da se večina učiteljev ne počuti dovolj izobražene za poučevanje otrok s posebnimi potrebami oz. za uporabo prilagoditev. Ugotovili smo, da je večina učiteljev trdila, da so pri realizaciji prilagoditev zadovoljni s podporo vodstva. Kot zadnje naj dodamo še to, da se večji del učiteljev ne more odločiti, katera od oblik šolanja je z vidika uporabe prilagoditev najbolj primerna za otroke s posebnimi potrebami.
Keywords: otroci s posebnimi potrebami, redne osnovne šole, prilagoditve za otroke s posebnimi potrebami
Published: 11.01.2021; Views: 279; Downloads: 105
.pdf Full text (1,52 MB)

6.
Folklorna dejavnost v osnovnih šolah s posebnim programom vzgoje in izobraževanja
Nejc Černela, 2020, master's thesis

Abstract: Glavni namen magistrskega dela je bil proučiti pojem folklore ter zastopanost folklornih vsebin v osnovnih šolah s posebnim programom vzgoje in izobraževanja. Predstavljene so skupine posebnih potreb, v katere se učenci v skladu z njihovimi primanjkljaji umestijo. Pozornost smo namenili tudi poučevanju ljudskih plesov v rednih osnovnih šolah pri predmetu glasbene umetnosti. Anketiranci so na podlagi 5-stopenjske lestvice označili svoje strinjanje s trditvami. Zanimalo nas je, ali obstajajo statistično pomembne razlike med stališči o vključevanju, možnostih poučevanja in vplivih folklornih vsebin na otroke, kateri so vključeni v posebni program vzgoje in izobraževanja; pozornost pa smo namenili tudi morebitnim statistično pomembnim razlikam med skupinami strokovnih delavcev. Podatke smo analizirali z računalniškim programom SPSS. Ugotovili smo, da strokovni delavci, ki imajo pozitiven odnos do folklore, pogosteje vključujejo folklorne vsebine v svoje delo z učenci (H1 in H2). Večina anketiranih se strinja s trditvami o možnostih vključevanja učencev s posebnimi potrebami v folklorno dejavnost (H3 in H4), prav tako so se v večini strinjali s stališči, ki so bila povezana z zagotavljanjem pogojev za izvajanje folklorne dejavnosti v ustanovah, kjer so zaposleni (H5 in H6). Tudi glede stališč, ki sta bili povezani z vsebinami v učnih načrtih za gibanje in športno vzgojo ter glasbeno vzgojo, so anketiranci v večini pritrdili, da ponujata ta učna načrta dovolj možnosti, da folklora dobi zasluženo pozornost v posameznih oddelkih (H7 in H8). Rezultati kažejo na to, da je možno z dobrim načrtovanjem, ustreznim naborom pedagoških instrumentov in prepričljivo izvedbo ustvariti pogoje za to, da folklora v šolskem sistemu dobi dovolj pozornosti in se otrese konotacije nepriljubljenosti med učenci; vsebine iz učnih načrtov ponujajo dovolj smernic za vnos folklornih vsebin v učni proces; obstajajo razlike med skupinami strokovnih delavcev – defektologi in specialni pedagogi v splošnem namenjajo folklornim dejavnostim več pozornosti, kar je pričakovano, saj ravno ti preživijo z učenci največ časa.
Keywords: Folklorna dejavnost, folklorne vsebine, otroci s posebnimi potrebami, osnovne šole s posebnim programom vzgoje in izobraževanja.
Published: 11.01.2021; Views: 220; Downloads: 64
.pdf Full text (1,21 MB)

7.
Uporaba vizualnih urnikov v prilagojen programu za predšolske otroke
Monika Simonič, 2020, master's thesis

Abstract: Otroci se naučijo živeti v mejah svojih motenj, a zato potrebujejo individualen načrt obravnave. Za uspešno delo je treba izbrati ustrezne pristope in metode dela. V teoretičnem delu je predstavljena tematika otrok s posebnimi potrebami v predšolskem obdobju. Poudarek je na strukturiranem poučevanju po metodi TEACCH, v okviru katere se osredotočamo na fizično ureditev prostora, sisteme aktivnosti, vizualno strukturirane naloge in strukturiranje časa (rutine in urniki). V empiričnem delu ugotavljamo vpliv vizualnih urnikov na prilagodljivost, izkazovanje tesnobnosti, razvoj socialnih veščin, komunikacije in samostojnosti otrok z različnimi vrstami ter stopnjami motenj, ovir oz. primanjkljajev, vključenih v prilagojen program za predšolske otroke na Centru za sluh in govor Maribor. Opazovani otroci so v osnovi imeli težave različnih stopenj na govorno-jezikovnem področju, hkrati pa pridružene še nekatere primanjkljaje, ovire oz. motnje (sum na motnje avtističnega spektra, motnje v duševnem razvoju, dolgotrajna bolezen, gibalna oviranost). Rezultati so pokazali, da je bila vpeljava vizualnih urnikov v oddelek prilagojenega programa za predšolske otroke učinkovita, saj so otroci v veliki večini napredovali na vseh petih opazovanih področjih.
Keywords: otroci s posebnimi potrebami, prilagojen program za predšolske otroke, strukturirano poučevanje, vizualni urnik.
Published: 10.08.2020; Views: 302; Downloads: 85
.pdf Full text (1,55 MB)

8.
Naloge vzgojitelja pri odkrivanju in usmerjanju predšolskih otrok s posebnimi potrebami
Tjaša Trep, 2020, master's thesis

Abstract: Pri odkrivanju otrokovih razvojnih odstopanj ima v predšolskem obdobju vzgojitelj pomembno vlogo. Z zgodnjim prepoznavanjem razvojnih odstopanj lahko otroku nudi ustrezne prilagoditve in pomoč, s čimer mu pomaga pri odpravljanju ali zmanjševanju primanjkljajev. V teoretičnem delu smo zato najprej opredelili predšolske otroke s PP ter inkluzijo v predšolskem obdobju. Predstavili smo naloge vzgojitelja pri odkrivanju in usmerjanju, kar zajema odkrivanje razvojnih odstopanj, sodelovanje s svetovalno službo in starši ter pripravo poročila vrtca o otroku. Opredelili smo zgodnjo obravnavo in spremembe v postopku usmerjanja, ki so nastale na podlagi novega Zakona o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami. V empiričnem delu pa smo prikazali raziskavo, ki smo jo izvedli med vzgojitelji na območju Mestne občine Maribor. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika, nato pa jih obdelali s programom SPSS. V raziskavi smo ugotovili, da vzgojitelji večinoma znajo prepoznati razvojna odstopanja otrok in da pri odkrivanju sodelujejo tudi s starši in svetovalno službo. Večina je seznanjena z vsebino poročila vrtca o otroku in zna pripraviti strokovno poročilo. V pripravo vključijo tudi svetovalnega delavca. Izkazalo se je, da tretjina anketiranih vzgojiteljev ni seznanjena z Zakonom o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami in da ne pozna sprememb v postopkih usmerjanja, ki so nastale na podlagi tega zakona. Skoraj polovica jih je seznanjena s tem, da razvojne ambulante že delujejo in z njimi tudi že sodelujejo.
Keywords: otroci s posebnimi potrebami, naloge vzgojitelja, zgodnja obravnava, odkrivanje otrok s posebnimi potrebami, inkluzija
Published: 28.07.2020; Views: 408; Downloads: 137
.pdf Full text (1,30 MB)

9.
Primernost poučevanja otrok s posebnimi potrebami v rednih oddelkih po ocenah učiteljev in vzgojiteljev v prvem razredu
Silvija Makoter, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Vključitev otroka s posebnimi potrebami prinese za celoten šolski kolektiv določene spremembe v izvajanju pouka in načinih poučevanja. Učitelji so postavljeni pred nove naloge, izzive in situacije. V procesu vključevanja učencev s posebnimi potrebami učitelji lahko naletijo na razne ovire in težave, le-te pa imajo lahko negativen vpliv na njihovo delo. Učiteljem oblikovanje učnega okolja in procesa, v katerem bi lahko bili uspešni vsi učenci, predstavlja velik izziv, ta pa se samo še poveča, kadar se v razred vključijo otroci s posebnimi potrebami. V diplomski nalogi smo tekom teoretičnega dela predstavili ideje in pomen inkluzivnega izobraževanja, individualiziran program ter prilagoditve, ki jih otroci s posebnimi potrebami potrebujejo. V zadnjem poglavju teoretičnega dela smo predstavili oblike pomoči, podpore in usposabljanj za učitelje ter do sedaj izvedene raziskave s področja vključevanja otrok s posebnimi potrebami v redne oddelke. Namen empirične raziskave je bil raziskati dosedanje izkušnje učiteljev in vzgojiteljev v prvih razredih osnovnih šol, njihovo oceno usposobljenosti, ovire, s katerimi se tekom vključevanja največkrat srečujejo, vpliv vključevanja na otroke ter oceno o primernosti vključevanja v redne oddelke. Raziskovalni vzorec je zajemal 62 učiteljev in vzgojiteljev v prvih razredih osnovnih šol. Rezultati kažejo precej pozitivno sliko na področju vključevanja in poučevanja otrok s posebnimi potrebami. Učitelji in vzgojitelji so vključevanju otrok v redne oddelke naklonjeni, izpostavljajo tudi pozitivne vplive na otroka, ki se vključuje v razred. Večina učiteljev in vzgojiteljev se je že udeležila dodatnih usposabljanj, prav tako so se pripravljeni dodatno izobraževati v prihodnosti. Kot ključne ovire uspešnega vključevanja učencev s posebnimi potrebami učitelji in vzgojitelji navajajo pomanjkanje didaktičnih materialov, prilagajanje učnega okolja, premalo sodelovanja s starši in strokovnimi delavci ter preveliko število otrok v razredu.
Keywords: otroci s posebnimi potrebami, inkluzija, integracija, učitelji in vzgojitelji
Published: 28.07.2020; Views: 270; Downloads: 74
.pdf Full text (887,99 KB)

10.
Odnos osnovnošolskih učiteljev na koroškem do integracije in inkluzije otrok s posebnimi potrebami
Nika Špegelj, 2020, master's thesis

Abstract: Ker učitelji predstavljajo pomemben dejavnik vključevanja otrok s posebnimi potrebami v šolsko skupnost, smo v magistrskem delu želeli raziskati odnos osnovnošolskih učiteljev v koroški regiji do integracije in inkluzije otrok s posebnimi potrebami, pri čemer smo se osredotočili predvsem na to, ali so učitelji bolj naklonjeni integraciji ali inkluziji. Glavni vir našega magistrskega dela je bila knjiga Moč vzgoje, saj v njej avtorici podrobneje opredelita razlike med integracijo in inkluzijo. S pomočjo tega smo sestavili anketni vprašalnik. Vprašalnik je bil sestavljen iz devetih trditev, pri čemer so učitelji nanje odgovarjali s pomočjo petstopenjske lestvice strinjanja oz. nestrinjanja. Iskali smo statistično pomembne razlike v več demografskih značilnostih, in sicer: v spolu, delovni dobi, univerzi izobraževanja, mestu poučevanja ter mestu pridobljenega znanja o inkluziji. Rezultate smo analizirali s pomočjo programa SPSS. V splošnem lahko rečemo, da so udeleženci ob različnih trditvah zastopali različna stališča. Učitelji so se k inkluziji nagibali pri štirih trditvah, prav tako so bila integrativna stališča zastopana pri štirih postavkah; pri eni postavki pa stališča niso bila opredeljena v nobeni smeri, tako da generalno ne moremo zaključiti, ali so koroški učitelji bolj naklonjeni inkluziji ali integraciji. Pri raziskavi demografskih razlik je do razlik je prišlo le na ravni mesta poučevanja, saj smo ugotovili, da se predmetni učitelji družboslovnih oz. humanističnih predmetov nekoliko bolj nagibajo k integraciji, učitelji razrednega pouka pa k inkluziji.
Keywords: integracija, inkluzija, otroci s posebnimi potrebami
Published: 27.07.2020; Views: 320; Downloads: 85
.pdf Full text (1,06 MB)

Search done in 0.15 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica