SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VKLJUČEVANJE OTROK PRISELJENCEV V SLOVENSKE OSNOVNE ŠOLE: RAZLIKE MED MESTNIMI IN PODEŽELSKIMI OSNOVNIMI ŠOLAMI
Jasmina Jerković, 2015, magistrsko delo

Opis: Današnji svet je poln številnih različnih družb in kultur. Tudi ljudje smo si med seboj različni. Na podlagi teh različnosti se predsodki lahko razvijejo zelo hitro. Zato težko rečemo, da v današnjem svetu nestrpnosti ni ter da predsodki ne obstajajo. Slovenija ima, tako kot druge države, svojo zgodovino priseljevanja drugih narodov, ki se vključujejo v slovensko okolje, njihovi otroci pa v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem. V šolski prostor se tako vključujejo učenci, ki prihajajo iz drugih držav in iz drugega kulturnega prostora, zato je izredno pomembno, da vzgojno-izobraževalne institucije ter zaposleni v njih težijo k enakovrednemu obravnavanju vseh učencev. Namen magistrskega dela je bil raziskati, kako se izvaja vključevanje otrok priseljencev v slovenske osnovne šole, ter ugotoviti, ali pri tem obstaja razlika med mestnimi in podeželskimi osnovnimi šolami v Sloveniji. Pri tem so bile osnova raziskovalnega dela magistrske naloge Smernice za vključevanje otrok priseljencev v vrtce in šole (2011), ki jih je izdal Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Z anketnim vprašalnikom, ki smo ga poslali strokovnim delavcem, zaposlenim v svetovalnih službah na osnovnih šolah v Sloveniji, smo raziskali, koliko in do katere mere svetovalne službe v osnovnih šolah poznajo naveden dokument, kako pogosto se z njim srečujejo in ali pri vključevanju otrok priseljencev dokument uporabljajo kot pomoč. Ugotavljali smo tudi, s katero dokumentacijo si pri vključevanju otrok priseljencev še pomagajo. Ob tem smo prav tako raziskali, če obstaja razlika pri vključevanju otrok priseljencev med mestnimi in podeželskimi osnovnimi šolami. Rezultati so pokazali, da večina anketiranih dokument sicer pozna natančno ali delno, vendar ga kot pomoč v določenih primerih dejansko uporablja le približno polovica. Ugotovili smo tudi, da razlike pri uspešnem vključevanju učencev priseljencev med osnovnimi šolami v mestu in na podeželju ne obstajajo. Na podlagi rezultatov smo sklenili, da lokacija osnovne šole torej ni toliko pomembna za uspešno vključevanje učencev priseljencev v slovenske osnovne šole. Pomembnejše so zainteresiranost, predanost delu, lojalnost in strokovnost zaposlenih v osnovnih šolah.
Ključne besede: otroci priseljenci, vključevanje v slovenske osnovne šole, predsodki, nestrpnost, inkluzija, integracija, multikulturalizem, jezik, mesto, podeželje
Objavljeno: 04.05.2015; Ogledov: 1153; Prenosov: 320
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

2.
Sprejetost otrok priseljencev med vrstniki v osnovni šoli
Ida Haramija, 2016, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela z naslovom Sprejetost otrok priseljencev med vrstniki v osnovni šoli je raziskati odnos vrstnikov do otrok priseljencev v osnovni šoli in sprejetost otrok priseljencev v novem okolju, pri čemer smo se omejili na sprejetost otrok priseljencev, ki imajo status po 15. členu Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli (2013). To so otroci priseljenci, ki niso rojeni v Sloveniji in katerih materni jezik ni slovenščina, po priselitvi v Slovenijo pa so vključeni v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem manj kot dve šolski leti in jim pripadajo določene prilagoditve. Zanimalo nas je, kako se učenci priseljenci počutijo sprejete in kako jih sprejemajo njihovi vrstniki v šoli in izven nje. Tudi Slovenija se je v letu 2015 soočila z begunsko krizo in, tako kot mnoge druge evropske države, s povečanim priseljevanjem, zato je tema magistrskega dela še posebej aktualna kot pomoč pedagoškim delavcem pri sprejemanju otrok priseljencev v slovensko osnovnošolsko izobraževanje.
Ključne besede: otroci priseljenci, vrstniki otrok priseljencev, socialna sprejetost, šolanje otrok priseljencev, medkulturni medvrstniški odnosi
Objavljeno: 05.10.2016; Ogledov: 1321; Prenosov: 399
.pdf Celotno besedilo (2,72 MB)

3.
Izzivi učiteljev kemije pri poučevanju priseljencev
Tadeja Senica, 2017, magistrsko delo

Opis: Kot druge države Evropske unije se tudi Slovenija sooča z izzivom priseljevanja. Priseljenci so ob vključitvi v novo kulturno okolje deležni težav, največkrat povezanih z nerazumevanjem novega jezika in nepoznavanjem kulturnih in družbenih praks. Koncept inkluzivnega izobraževanja vključuje načelo medkulturnosti in zahteva sistematično delo vseh vključenih v šolsko okolje. Učitelji se vsakodnevno srečujejo z izzivi, povezanimi z razumevanjem jezika in drugačnimi kulturami, poznati pa morajo tudi procese integracije priseljencev in prilagajanja na novo kulturno okolje. Učitelji so odgovorni za pripravo razreda, upravljanje v razredu, kot tudi v razvoju učencev. V magistrski nalogi predstavljamo najpogostejše izkušnje, s katerimi se učitelji kemije srečujejo pri poučevanju otrok priseljencev. Mednje spadata tudi poznavanje šolske zakonodaje in sodelovanje s starši otrok priseljencev. Z raziskavo želimo učiteljem kemije in tudi ostalim strokovnim delavcem v vzgoji in izobraževanju predstaviti osnovne smernice za poučevanje kemije v inkluzivnem medkulturnem razredu. Predstavljeni praktični primeri iz kemije z uporabo IKT prikazujejo možnosti za premostitev jezikovnih težav pri pouku kemije.
Ključne besede: otroci priseljenci, integracija, kemija, učitelj kemije
Objavljeno: 28.11.2017; Ogledov: 249; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (2,00 MB)

4.
DISKRIMINACIJA OTROK PRISELJENCEV V RAZREDU
Maša Drevenšek, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskali pojav diskriminacije otrok priseljencev v razredu. Naloga je razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu so opredeljeni pojmi, s katerimi se lahko otroci priseljencev srečajo znotraj šolskega območja in tudi v širši socialni skupnosti. Temelj raziskovalnega interesa je neenako obravnavanje, ki nima upravičenega razloga. Zakaj so ljudje obravnavani slabše od drugih? Ali le zaradi določene osebne okoliščine (npr. spol, starost, rasa, etnično poreklo, invalidnost, spolna usmerjenost, versko prepričanje …) ali kakšnega drugega razloga. Opredelili bomo pojem diskriminacija, zanimali so nas vzroki zanjo in kakšne vrste le te poznamo. Zanimalo nas je, kdo so pravzaprav priseljenci in kakšna je politika priseljevanja v Sloveniji. Skozi literaturo smo preučili, kako poteka vključevanje priseljencev v vzgojno izobraževalni sistem. Na katerih področjih vzgoje in izobraževanja se najpogosteje pojavlja diskriminacija, kdo je največkrat podvržen diskriminaciji, kako se ta zaznava in ali se ozavešča in preprečuje. V empiričnem delu magistrskega dela smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Zanimalo nas je, katera vrsta diskriminacije se pojavlja najpogosteje in kakšni so vzroki, pogostost pojavljanja, vloga spola, kakšno mnenje imajo učenci o priseljencih na splošno ter vzroki za pojav diskriminacije. Rezultate smo interpretirali na nivoju opisa in vzorčnega razlaganja, ki sloni na empiričnem preverjanju odvisnih zvez med pojavi. Naša raziskava temelji na vzorcu učiteljev razrednega pouka, ki poučujejo na različnih osnovnih šolah v mestu Maribor ter osnovnih šolah iz podeželja (okolica Maribora) in je usmerjena v opažanja tistih, ki delajo z otroki. Na podlagi dobljenih rezultatov ugotavljamo, da se diskriminacija v razredih še vedno pojavlja, da so vzroki najpogosteje narodna pripadnost oziroma rasa. Pojavlja se predvsem pri ženskem spolu, torej deklicah. S starostjo učencev se povečuje tudi pogostost pojavljanja diskriminatornega vedenja, katerega lahko povezujemo s strahom, ki ga prav tako starejši učenci občutijo ob priseljencih. Dobljeni rezultati kažejo, da imajo bistven vpliv na učence njihovi starši in skrbniki, mediji ter vrstniki. Diskriminatorno vedenje oz. stereotipe in predsodke učenci prevzamejo iz svojega vsakdanjega okolja.
Ključne besede: diskriminacija, otroci, priseljenci, vključevanje, integracija
Objavljeno: 10.05.2019; Ogledov: 37; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (566,04 KB)

5.
Koncept interkulturnosti pri delu z otroki priseljenci v vrtcu
Petra Vraničar, 2018, diplomsko delo

Opis: Danes živimo v svetu, ki je poln migracij celotnih družin, ki imajo tudi predšolske otroke, zaradi različnih razlogov. To je pripeljajo do dejstva, da ima danes veliko vrtcev vsaj enega otroka priseljenca, in do potrebe za prilagoditev dela tej realnosti. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je opredeljen koncept interkulturnosti in opredeljene njegove značilnosti in zmožnosti apliciranja pri integraciji otrok priseljencev v vrtce. Opredeljene so tudi morebitne težave, ki se pojavljajo pri apliciranju koncepta interkulturnosti in opisan dober primer prakse v Sloveniji. Empirični del diplomskega dela je posvečen raziskavi, ki smo jo izvedli med 201 pedagoškimi delavci v vrtcih Republike Slovenije in Republike Hrvaške. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kakšne so izkušnje pedagoških delavcev z otroki priseljenci ter kako in koliko aplicirajo koncept interkulturnosti. Podatke, ki smo jih zbrali, smo obdelali s pomočjo programa SPSS, pri čemer so nas zanimale razlike glede na starost, stopnjo izobrazbe in državo zaposlitve anketirancev. Ugotovili smo, da pedagoški delavci aplicirajo koncept interkulturnosti v svojem delu, ampak mogoče premalo v sodelovanju z organizacijami in lokalno skupnostjo zunaj vrtca. Uporaba maternega jezika se dovoljuje na vseh področjih delovanja vrtca. Anketiranci so ocenili uporabo pozitivne diskriminacije pri integraciji otrok priseljencev kot niti nekoristno niti koristno, izražanje stereotipov in predsodkov med otroki pa kot občasno.
Ključne besede: koncept interkulturnosti, vrtec, otroci priseljenci, pedagoški delavci.
Objavljeno: 24.08.2018; Ogledov: 145; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

6.
Dobre prakse in izzivi medkulturne vzgoje v predšolskem obdobju
Sumedija Agić, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo raziskovali kompetence vzgojiteljev za delo z otroki priseljenci. V teoretičnem delu smo predstavili pomen in pomembnost medkulturne vzgoje za predšolske otroke, vlogo vzgojitelja in njegovih kompetenc ter njegov vpliv na predšolskega otroka. V empiričnem delu smo ugotavljali kompetentnost strokovnih delavcev pri vključevanju otrok priseljencev (N = 491), in sicer glede na starost, delovno mesto, izobrazbo, spol in delovne izkušnje. Razlik glede na spol ni, pojavljajo pa se razlike glede na delovno mesto, pri čemer se kot najkompetentnejši kažejo svetovalni delavci. Prav tako se kažejo razlike glede na izobrazbo – raziskava je namreč pokazala, da strokovni delavci z univerzitetno izobrazbo najpogosteje uporabljajo posebne metode za delo s priseljenci, sledijo jim zaposleni z višjo ali visokošolsko izobrazbo, najmanj pogosto pa jih uporabljajo zaposleni s srednješolsko izobrazbo. Ugotovili smo tudi, da so najkompetentnejši strokovni delavci s 16 ali več let delovne dobe. Rezultati pri razlikah glede na kraj vrtca so pokazali, da se v mestnih vrtcih uporablja manj individualiziranih programov, na vasi pa manj posebnih metod za delo z otroki priseljenci. Na podlagi tega sklepamo, da so kompetence vzgojiteljev pri delu z otroki priseljenci precej neenotne, zlasti na šibkejših področjih, npr. znanje o posebnih metodah, uporaba teh metod, izdelava individualiziranih programov, poznavanje družinskih okoliščin in spodbujanje dvojezičnosti preko slikanic, napisov, otroške literature. Hkrati pa imajo strokovni delavci pretežno pozitivna stališča do dela z otroki priseljenci, razvijanja strpnosti, sprejemanja drugih kultur, prilagoditev in vključevanja otrok priseljencev v dejavnosti, kar je dober temelj za razvoj medkulturne vzgoje ter uspešne inkluzije otrok priseljencev v sistem predšolske vzgoje.
Ključne besede: predšolska vzgoja, otroci priseljenci, medkulturna vzgoja, kompetence, vzgojitelji
Objavljeno: 21.09.2018; Ogledov: 167; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

7.
Integracija otrok priseljencev v osnovno šolo
Maruša Globačnik, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je glavni cilj izpostaviti vidike vključevanja otrok priseljencev. Naloga je razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu so na kratko predstavljeni pojmi, s katerimi se lahko srečajo otroci priseljencev znotraj šolskega območja, kot tudi v širši socialni skupnosti. Ugotavljamo s kakšnimi procesi se lahko srečujejo, kaj vpliva na njihovo integracijo, ter kako uspešna je le ta. V nadaljevanju teoretičnega dela smo podrobneje preučili vzroke za splošne migracije, preučili pa smo tudi odnos in pogled do priseljencev na slovenskem prostoru. V zadnjem delu smo predstavili samo vključitev otrok priseljencev v šolski sistem, kakšna je njihova uspešnost, ter v kakšni meri h uspešnosti pripomorejo starši in šolski organi.
Ključne besede: otroci, priseljenci, uspešnost, vključevanje, integracija
Objavljeno: 20.11.2018; Ogledov: 129; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

8.
Vključevanje albansko govorečih otrok v vrtec
Rrezarta Zumeri, 2019, diplomsko delo

Opis: Proces vključevanja v družbo je zelo pomemben proces v življenju otroka priseljenca. Uspešnost vključevanja pomembno vpliva na nadaljnje počutje otroka priseljenca in njegov razvoj v novem okolju. Zavedati pa se moramo morebitnih težav, s katerimi se soočajo otroci priseljenci, njihovi starši in strokovni delavci v procesu vključevanja otrok, ki prihajajo iz drugačnega kulturnega okolja. V tem obdobju je ena izrazitejših težav jezik, prav tako pa vzgojitelji nimajo dovolj didaktičnih gradiv za delo z otroki priseljenci, v našem primeru z albansko govorečimi otroki. Zato smo v okviru praktičnega dela diplomske naloge razvili dvojezično didaktično gradivo in dvojezična obvestila za starše, in sicer v slovenskem in albanskem jeziku. Kakovost pripravljenega gradiva smo evalvirali tako, da smo gradivo dali vzgojiteljem v uporabo in oceno. Ocene pripravljenega gradiva pričajo o kakovostnem, uporabnem in primernem gradivu tako za predšolske otroke kot tudi za starše albansko govorečih otrok in vse strokovne delavce, ki sodelujejo v procesu vključevanja otroka priseljenca. Diplomsko delo tako na pomemben način prispeva k večjemu naboru didaktičnih gradiv pri vzgoji in izobraževanju albansko govorečih otrok v slovenskem okolju in pri delu strokovnih delavcev v vrtcih z albansko govorečimi starši.
Ključne besede: otroci priseljenci, starši otrok priseljencev, vzgojitelj predšolskih otrok, albanski jezik, didaktična gradiva.
Objavljeno: 13.03.2019; Ogledov: 117; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Vloga šolske svetovalne službe pri integraciji otrok priseljencev
Tina Skale, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo se ukvarjali z vlogo šolske svetovalne službe pri procesu integracije otrok priseljencev v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem. V teoretičnem delu smo predstavili migracije in z njimi povezane imigrantske politike ter pri tem izpostavili slovensko integracijsko politiko. Razložili smo pojem priseljenci in opisali značilnosti otrok priseljencev. Osredotočili smo se na vključevanje otrok priseljencev v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem. Slednji temelji na načelu medkulturnosti, zato smo pojem medkulturnost podrobneje razčlenili. Pomembno vlogo pri integraciji otrok priseljencev v vzgojno-izobraževalni sistem imajo šolski svetovalni delavci. Predstavili smo njihove naloge, pomen v procesu integracije otrok priseljencev, vlogo v medkulturnem svetovanju in poudarili pomembnost razvitosti medkulturnih svetovalnih kompetenc. V empiričnem delu smo raziskovali posamezne vloge in vplive na vključevanje otrok priseljencev. Zanimal nas je odnos šolskih svetovalnih delavcev do medkulturnosti. Ugotavljali smo razvitost njihovih medkulturnih svetovalnih kompetenc. Raziskali smo, v kolikšni meri šolski svetovalni delavci sodelujejo z drugimi posamezniki z namenom izboljšanja medkulturnih odnosov. Prav tako nas je zanimalo, koliko strokovnega znanja imajo šolski svetovalni delavci za delo z otroki priseljenci in v kolikšni meri se usposabljajo za to delo. Mnenja šolskih svetovalnih delavcev smo primerjali glede na trajanje njihove zaposlitve, statistično regijo, iz katere prihajajo, in šolo, kjer so zaposleni. Lahko bi izpostavili nekaj ugotovitev. Šolski svetovalni delavci za uspešno vključevanje otrok priseljencev v ospredje postavljajo odnose otrok priseljencev s sošolci in učitelji. Medkulturno šolo vidijo kot prednost in najpomembnejšo vlogo pri pozitivnem spodbujanju medkulturnosti pripisujejo družini. Med kompetencami, ki so v procesu medkulturnega svetovanja pomembne, ocenjujejo kot najbolj razvito sposobnost empatije in spoštovanje etnične, verske pripadnosti otrok priseljencev. Šolski svetovalni delavci poudarjajo, da za delo z otroki priseljenci nimajo dovolj strokovnega znanja. Sklepamo lahko, da je integracija otrok priseljencev v vzgojno-izobraževalni sistem v Sloveniji aktualna tema, ki zahteva še veliko obravnave in s tem povezanega usposabljanja strokovnih delavcev šol.
Ključne besede: otroci priseljenci, integracija, šolska svetovalna služba, medkulturnost, medkulturna vzgoja in izobraževanje, medkulturno svetovanje.
Objavljeno: 08.03.2019; Ogledov: 134; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (2,29 MB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici