| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 621
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Uporabnost socialnih iger pri vzpostavljanju inkluzivnega okolja
Nives Španinger, 2021, magistrsko delo

Opis: Z vstopom v vrtec in šolo otroci razširijo svoje socialno okolje ter vstopajo v prve prave socialne odnose izven družinskega kroga. V družbi vrstnikov začnejo otroci kmalu opažati medsebojno različnost. Da bi se otroci s posebnimi potrebami v šolskem okolju počutili sprejete ter razvili vse svoje potenciale, je naloga šole, da vzpostavi ter vzdržuje vzpodbudno in strpno vzgojno okolje. Namen magistrskega dela je izpostaviti kako socialne igre kot didaktično sredstvo, pripomorejo k oblikovanju takšnega okolja. V teoretičnem delu so opredeljeni otroci s posebnimi potrebami, njihova socialna sprejetost, izobraževanja nekoč in danes, ter vloga učitelja pri socialnem vključevanju otrok s posebnimi potrebami v razred. Predstavili smo pomen in vpliv otroške igre na psihosocialni razvoj otroka, ter natančneje raziskali uporabnost socialnih iger pri sprejemanju drugačnosti. V empiričnem delu smo raziskali poznavanje socialnih iger med učitelji, pogostost njihove uporabe, ter pozitivne učinke izvajanja socialnih iger pri inkluzivnem delu v šoli. Rezultati so pokazali, da učitelji po kontinuiranem izvajanju socialnih iger, v povprečju opažajo zadovoljiv napredek v socialni uspešnosti učencev, ter vpliv socialnih iger na refleksijo lastnih stališč, vrednot in strokovnega znanja. Učitelji prav tako potrdijo uspešnost socialnih iger pri socialnem vključevanju otrok s posebnimi potrebami v vrstniško skupino.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, socialna sprejetost, socialne igre, inkluzija, drugačnost, različnost
Objavljeno: 25.01.2022; Ogledov: 11; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

2.
Promocija fermentiranih živil kot del javne prehrane v slovenskih vrtcih
Jasna Godec, 2021, magistrsko delo

Opis: Prehrana in način življenja pomembno vplivata na naše zdravje in počutje. Zdrava prehrana je še posebej pomembna za otroke in mladostnike, saj je odraščanje obdobje intenzivnega fiziološkega, psihosocialnega in kognitivnega razvoja posameznika. Fermentirana živila v prvi vrsti ohranjajo in zagotavljajo raznolikost prehrane, hkrati pa tudi blagodejno učinkujejo na zdravje, pospešujejo prebavni trakt, izboljšujejo imunski sistem in zmanjšujejo simptome intolerance na laktozo. Metode: Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji, in sicer na analizi zbranih prosto dostopnih jedilnikov v javnih vrtcih podravske in primorske regije. Uporabili smo namensko vzorčenje. Rezultati: Obstajajo statistično pomembne razlike zastopanosti posameznih fermentiranih živil v jedilnikih glede na regije, in sicer pri jogurtu t = - 4,596 (p < 0,001), skuti t = 3,618 (p < 0,001), kefirju t = - 3,451 (p = 0,001) in kislem zelju t = 2,798 (p = 0,005). Obstajajo pa tudi statistično pomembne razlike med pojavnostjo posameznih fermentiranih živil glede na letni čas pri kislem zelju t = - 3,677 (p < 0,001) in kisli repi t = - 2,081 (p = 0,038). Razprava in sklep: Ugotovili smo, da so fermentirana živila zastopana v jedilnikih javnih vrtcev v regijah, kljub temu da ne obstajajo jasna navodila oziroma smernice NIJZ. Potrebno jih je uvrstiti v prehranske piramide, ter okrepiti promocijo le teh pri otrocih in mladostnikih.
Ključne besede: zdrava prehrana, otroci, fermentirana živila, zdravje
Objavljeno: 20.01.2022; Ogledov: 42; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

3.
Primerjava povezanosti telesnega fitnesa učencev 1. VIO in 2. VIO pred in po prvem valu pandemije COVID-19
Jaša Vrbnjak, 2021, magistrsko delo

Opis: Namen raziskave je ugotoviti razlike v telesnem fitnesu učencev 1. VIO in 2. VIO na podlagi rezultatov testne baterije Športnovzgojni karton (ŠVK) pred pojavom virusa COVID-19 in po 1. valu, ko so se po delu od doma učenci vrnili nazaj v šolske klopi. Vzorec zajema 151 učencev Osnovne šole Tončke Čeč Trbovlje, od tega 72 dečkov in 79 deklet. Podatke gibalnih sposobnosti in telesnih razsežnosti smo pridobili v sklopu izvajanja meritev ŠVK na šoli. Med seboj smo primerjali rezultate ŠVK iz šolskega leta 2018/19 (pred omejitvijo gibanja) in šolskega leta 2019/20 (po omejitvi gibanja). V okviru ŠVK smo uporabili 11 merskih nalog. Podatke smo obdelali v programu SPSS – program za statistiko. Za ugotavljanje razlik smo uporabili t-test za odvisne vzorce, statistično značilnost smo ugotavljali na nivoju α
Ključne besede: gibalna učinkovitost, športnovzgojni karton, COVID-19, šport, otroci
Objavljeno: 14.01.2022; Ogledov: 83; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

4.
Vpliv starosti in spola otrok na njihovo motorično kreativnost
Nikolina Mijić, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Vpliv starosti in spola otrok na njihovo motorično kreativnost je v ospredje postavljena motorična kreativnost predšolskih otrok, ki je merjena s pomočjo motoričnega testa TCAM. Diplomska naloga se v teoretičnem delu začne s pregledom literature, v katerem so opisani gibalni razvoj predšolskih otrok, razvoj njihove motorične kreativnosti ter njeno merjenje s testom TCAM. Nadaljuje se z empiričnim delom, zasnovanem na kavzalno-neeksperimentalni metodi, v katerem so predstavljeni rezultati testa TCAM, izvedenim v mesecu aprilu 2021 v dveh oddelkih otrok, starih 3−4 leta, in dveh oddelkih otrok, starih 5−6 let, enote Vrtiljak Vrtca Velenje. Osrednji namen diplomskega dela je bil izmeriti motorično kreativnost otrok s testom TCAM in njihove rezultate primerjati med starostjo ter spolom. V merjenje motorične kreativnosti je bil vključen neslučajnosti vzorec iz konkretne populacije 55 predšolskih otrok. Na osnovi rezultatov testa TCAM testiranih predšolskih otrok je ugotovljeno, da se motorična kreativnost testiranih otrok ne razlikuje niti glede na njihovo starost (3−4 leta in 5−6 let) niti glede na njihov spol (deklice in dečki).
Ključne besede: gibalni razvoj, predšolski otroci, motorični test TCAM, motorična fluentnost, motorična originalnost, motorična fleksibilnost.
Objavljeno: 14.01.2022; Ogledov: 54; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

5.
Stališča staršev predšolskih in osnovnošolskih otrok do inkluzije v vzgoji in izobraževanju
Sanja Kozel, 2021, magistrsko delo

Opis: Inkluzija kot proces, ki najde prostor za vse otroke, nam omogoča, da vsem otrokom ponudimo pravico do izobraževanja ‒ ene temeljnih človekovih pravic. Ni dovolj, da inkluzijo poznamo, o njej govorimo, pomembno je, da jo v praksi kakovostno izvajamo. Kot eden ključnih dejavnikov za uspešnost inkluzivne vzgoje in izobraževanja se izpostavljajo pozitivna stališča do oseb s posebnimi potrebami, zato zraven pomembnih stališč strokovnih delavcev, vrstnikov in okolja do inkluzije v našem delu pozornost usmerjamo na stališča staršev. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšna so stališča staršev do izvajanja inkluzije v vzgoji in izobraževanju. Zanimalo nas je, ali imajo status otroka (posebne potrebe), stopnja otrokovega izobraževanja ali izobrazba staršev statistično značilen vpliv na njihovo vrednotenje inkluzije. Instrument zbiranja podatkov je bil skrajšan in prilagojen anketni vprašalnik Parent Perspectives on Inclusive Education in Rural Alberta, Canada (Loreman, McGhie-Richmond, Barber in Lupart, 2009), ki ga je izpolnjevalo 289 staršev otrok, vključenih v proces predšolske ali osnovnošolske vzgoje in izobraževanja severovzhodne Slovenije. Rezultati kažejo, da lahko govorimo o pozitivnih stališčih staršev do inkluzije, pri čemer se strinjajo, da so posebne potrebe v razredu spoštovane in vrstnikov ne ovirajo pri pridobivanju znanja. Kljub temu da na splošno govorimo o pozitivnih stališčih, pa status otroka (posebne potrebe) pokaže na to, da inkluzijo višje vrednotijo starši otrok s posebnimi potrebami. Glede na to da izobrazba staršev ne kaže statistično značilnega vpliva na stališča staršev do inkluzije, pa stopnja vzgoje in izobraževanja otrok pokaže na dejstvo, da inkluzijo višje vrednotijo starši mlajših otrok s posebnimi potrebami.
Ključne besede: inkluzija, stališča, otroci s posebnimi potrebami, starši
Objavljeno: 14.01.2022; Ogledov: 23; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (2,44 MB)

6.
Profesionalni razvoj vzgojitelja
Jan Jeraj, 2021, diplomsko delo

Opis: Za kakovostno opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela je pomemben profesionalni razvoj vzgojiteljev. Le-ti morajo poleg širokega spektra znanj in spretnosti posedovati tudi psihofizične sposobnosti, empatijo ter komunikacijske sposobnosti. Za namen diplomske naloge smo na podlagi kvantitativne raziskovalne metode preučili profesionalni razvoj vzgojiteljev ter vpliv biografij starejših predšolskih vzgojiteljev na profesionalni razvoj mlajših predšolskih vzgojiteljev. S preučitvijo sekundarnih virov in primarnih podatkov, ki smo jih pridobili na podlagi anketiranja in statistične analize, smo prišli do ugotovitve, da med starejšimi in mlajšimi vzgojitelji ne obstajajo statistične razlike v vplivu posameznih oblik strokovnih usposabljanj, ter da na njihov profesionalni razvoj ne glede na starost vplivajo podobni dejavniki, kot so branje strokovne literature ter stalno strokovno izpopolnjevanje na tematskih konferencah in ostalih usposabljanjih.
Ključne besede: vzgojitelj predšolskih otrok, profesionalni razvoj, otroci, predšolska vzgoja.
Objavljeno: 14.01.2022; Ogledov: 15; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

7.
Pravljica Trije prašički kot motivacijsko sredstvo za naravoslovno raziskovanje predšolskih otrok
Alekseja Glinšek, 2021, diplomsko delo

Opis: Narava predšolskemu otroku omogoča mnogo različnih izzivov, prek katerih pridobiva izkušnje in znanja. Otroci nenehno raziskujejo to, kar jim je neznanega. Opazujejo naravne pojave, procese in postopke. Zato je pomembno, da otroku v vrtcu omogočimo naravoslovne dejavnosti. Vzgojitelj lahko otroke motivira za naravoslovno dejavnost s pravljico. Pristop motiviranja naravoslovne dejavnosti prek pravljice smo preizkusili s pravljico Trije prašički. Ugotavljali smo, kako so se otroci starostnih skupin 3–4 leta in 5–6 let po navdihu zgodbe lotili naravoslovne dejavnosti izdelave stavbe, kjer smo preverili njeno stabilnost s pihanjem. Pravljica predstavlja temelj, ki je otroku pomagal razrešiti lastno zamisel, kar pomeni, da je otrok imel dovolj različnega materiala, ki je vzbudil njegovo ustvarjalnost in radovednost. V empiričnem delu smo s pomočjo tabel in grafov predstavili, kako so se otroci lotili dejavnosti, kateri material so uporabili, kakšni so bili njihovi komentarji in dialogi med samo izdelavo ter kakšen je bil rezultat preverjanja stabilnosti stavbe. Ugotovili smo, da so otroci uporabljali tako naravni kot umetni material. Najpogosteje uporabljen umetni material je bil plastelin, najpogosteje uporabljen naravni material pa je bilo kamenje. Otroci so za spajanje uporabljali različne metode in materiale. Polovica narejenih hišk je preizkus prestala, ostale so se po pihanju podrle.
Ključne besede: Naravoslovje, predšolski otroci, pravljica Trije prašički, naravoslovno raziskovanje, motivacijsko sredstvo.
Objavljeno: 14.01.2022; Ogledov: 30; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (2,57 MB)

8.
OCENJEVANJE IN SPREMLJANJE RAZVOJNIH PODROČIJ VAROVANCEV S KOMBINIRANIMI MOTNJAMI
Lidija Žabot, 2010, diplomsko delo

Opis: Otroci s kombiniranimi motnjami oz. otroci z več motnjami so otroci, ki imajo hkrati več primanjkljajev, ovir oz. motenj, kot so motnje sluha, motnje vida, motnje v duševnem razvoju, govorno-jezikovne motnje, gibalna oviranost, primanjkljaji na posameznem področju učenja ter čustvene in vedenjske motnje. Ti otroci imajo posebne potrebe v toliki meri, da se morajo v večini vključiti v šole, ki izvajajo prilagojen izobraževalni program, posebni program vzgoje in izobraževanja ali vzgojni program. V prvem delu diplomskega dela sem s pomočjo strokovne literature podala razširjeno definicijo otrok s posebnimi potrebami. Posebno poglavje sem posvetila otrokom z motnjami v duševnem razvoju. Proučila sem slovenski in španski izobraževalni sistem, posebej sem se posvetila vzgoji in izobraževanju otrok s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami v omenjenih državah. V praktičnem delu sem podala opis OŠ Cvetka Golarja iz Ljutomera in zavoda La Societat Cooperativa SOLC iz španskega mesta Tarragona ter varovancev, katere sem pri prostovoljnem delu na obeh zavodih spremljala pri obravnavah. V empiričnem delu sem uporabila deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja s študijo primere. V neslučajnostni raziskovalni vzorec sem zajela štiri varovance, vključene v obravnavo na OŠ Cvetka Golarja in štiri varovance, vključene v zavod La Societat Cooperativa SOLC. Podatke sem pridobila na podlagi vprašalnika (kombinacija ček liste in ordinalne lestvice), prilagojenega po AAMD Skala adaptivnog ponašanja, katerega avtorja sta Igrić in Fulgosi-Masnjak (1991). Vprašalnik sta izpolnili defektologinji, ki dobro poznata varovance in imata dovolj strokovnega znanja s področja defektologije. Rezultate sem predstavila s prikazom koeficienta učenčeve razvitosti (vprašanja tipa ordinalne lestvice) v določeni funkciji (samostojnost, telesni razvoj, komunikacija, odgovornost, socialna interakcija) ter s prikazom deleža trditev (vprašanja tipa ček lista), ki kaže razvitost oz. prisotnost posebnih potreb, motenj na posameznih področjih funkcioniranja (samostojnost, telesni razvoj, komunikacija, odgovornost, socialna interakcija).
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, otroci z motnjo v duševnem razvoju, družina, vzgojno-izobraževalni sistem v Sloveniji, vzgojno-izobraževalni sistem v Španiji.
Objavljeno: 10.01.2022; Ogledov: 31; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (2,53 MB)

9.
Sodelovanje staršev in starih staršev pri vzgoji otroka
Anja Bogdan, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu obravnavamo pogled staršev na sodelovanje staršev in starih staršev pri vzgoji otroka. Vsebinsko je razdeljeno na dva dela. V teoretičnem delu preučujemo vzgojo – njene opredelitve, dejavnike in stile. Predstavimo družino, kjer si podrobneje ogledamo njihove opredelitve, vrste in njeno vlogo v družbi. Teoretično preučimo vlogo starih staršev, njihovo primerjavo v družini nekoč in danes ter prikažemo, na kakšne načine se vključujejo v vzgojo vnukov. V empiričnem delu predstavljamo rezultate raziskave, ki smo jo izvedli med starši otrok, vključenih v vrtec. Preverjali smo, kako starši zaznavajo pogostost stikov starih staršev z vnuki v živo in po elektronskih napravah, okoliščine, v katerih starši svoje otroke zaupajo starim staršem, na kakšen način stari starši preživljajo čas z vnuki in kakšno je zadovoljstvo staršev z vključevanjem starih staršev v aktivnosti z vnuki. Preverili smo tudi, kako starši dojemajo vlogo starih staršev pri vzgoji vnukov, na katerih področjih prejmejo od njih največ podpre ter kakšni so po mnenju staršev vzroki za neenotnost pri vzgoji otrok. Ugotovili smo, da imajo stari starši in vnuki pogostejše stike v živo. Svoje otroke starši najpogosteje starim staršem zaupajo v primeru, ko imajo gospodinjske ali domače obveznosti, morajo opraviti večje nakupe ali ko imajo službene obveznosti. Stari starši in vnuki skupaj najpogosteje gredo na sprehod in izvajajo druge športne aktivnosti ali pa jim stari starši pripovedujejo zgodbe iz mladosti. Tako v primeru zadovoljstva z vključevanjem starih staršev v aktivnosti z otroki kakor zadovoljstva z vključevanjem v vzgojo njihovih otrok so starši bolj zadovoljni z lastnimi kakor partnerjevimi starši. Starši s strani starih staršev prejmejo največ podpore v obliki dnevnega ali nočnega varstva otroka, sledi čustvena pomoč. Najpogostejši razlog za neenotnost pri vzgoji otrok starši pripisujejo različnim vrednotam, različnim pogledom na vzgojo ter slabi komunikaciji.
Ključne besede: družina, stari starši, predšolski otroci, varstvo, vzgoja, konflikti
Objavljeno: 05.01.2022; Ogledov: 96; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (2,41 MB)

10.
Izkušnje in stališča učiteljev otrok s posebnimi potrebami do poučevanja na daljavo v času epidemije covid-19
Anja Bajc, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je raziskano, kakšne so izkušnje in stališča učiteljev otrok s posebnimi potrebami do poučevanja na daljavo v času epidemije covid-19. V prvem poglavju teoretičnega dela so predstavljene značilnosti otrok s posebnimi potrebami ter njihova udeleženost v vzgojno-izobraževalnem procesu. V drugem poglavju se seznanimo z nekaterimi pojmi, povezanimi s procesi pridobivanja znanja, opredeljeno je poučevanje in učenje na daljavo. V tretjem poglavju sta predstavljeni organizacija in izvedba vzgojno-izobraževalnega dela v času dela na daljavo med epidemijo covid-19. V empiričnem delu magistrske naloge je raziskano, kakšne so izkušnje in stališča učiteljev otrok s posebnimi potrebami do poučevanja na daljavo. Raziskava je izvedena s pomočjo kvalitativne tehnike z uporabo polstrukturiranega intervjuja, ki je izveden z osmimi učitelji razredniki oziroma učitelji otrok s posebnimi potrebami. Rezultati nakazujejo, da imajo učitelji tako pozitivne kot negativne izkušnje s poučevanjem na daljavo v času epidemije covid-19. Učitelji navajajo mnoge omejitve, ki so jih doživljali med poučevanjem na daljavo, in še posebej poudarjajo, da je poučevanje otrok s posebnimi potrebami na daljavo kompleksen način poučevanja, zato poučevanje na daljavo ocenjujejo kot neustrezen.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, učitelji, poučevanje na daljavo, epidemija, covid-19
Objavljeno: 04.01.2022; Ogledov: 88; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (2,42 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici