Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Diplomsko delo obravnava vlogo staršev pri zaščiti otrok v digitalnem okolju in nevarnostih, ki se lahko pojavijo na spletu ter spodbujanju varne rabe digitalnih medijev. Sodobna tehnologija je postala nepogrešljiv del vsakdanjega življenja, kar prinaša tako priložnosti kot tudi tveganja, zlasti za otroke in mladostnike. Med ključnimi izzivi so izpostavljenost neprimernim vsebinam, spletno nasilje, kraja identitete in prekomerna uporaba digitalnih naprav. Raziskava poudarja pomen digitalne pismenosti staršev, njihovih vzgojnih pristopov ter pomen rabe zaščitnih orodij, kot so aplikacije za starševski nadzor. Poseben poudarek je namenjen pomembnosti odprte komunikacije med starši in otroki ter postavljanju jasnih pravil glede rabe digitalnih medijev. Rezultati potrjujejo, da so starši, ki postavljajo jasna pravila in pri uporabi tehnologij z otroki aktivno sodelujejo, bolj uspešni pri zmanjševanju tveganj, povezanih z digitalnim svetom. Prav tako je raziskava izpostavila potrebo po dodatnem ozaveščanju in izobraževanju staršev o spletnih nevarnostih ter strategijah za njihovo preprečevanje. Zaključek diplomskega dela vključuje predloge za izboljšanje praks na področju zaščite otrok v digitalnem okolju, vključno s krepitvijo digitalne pismenosti staršev, ozaveščanjem o spletnih tveganjih in spodbujanjem sodelovanja med družinami, šolami in širšo skupnostjo. Glavni cilj naloge je prispevati k boljšemu razumevanju, kako lahko starši s svojim znanjem, vključenostjo in zgledom otrokom pomagajo varno raziskovati digitalni svet, hkrati pa razvijati odgovornost, kritično mišljenje in kreativnost pri uporabi tehnologij.
Ključne besede: digitalno okolje, spletne nevarnosti, otroci, nadzor staršev, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 24.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 39
Celotno besedilo (833,20 KB)

Opis: Diplomsko delo z naslovom Izzivi pri uvajanju otroka priseljenca v vrtec sestavljata dva dela, in sicer teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo strnili mnenja in poglede različnih strokovnjakov o otrocih priseljencih in izzivih, s katerimi se lahko srečamo v času uvajanja v vrtec. Poglobili smo se v izzive, ki jih v času uvajanja v vrtec doživljajo starši in vzgojitelji ter kako potekata komunikacija in sodelovanje med strokovnimi delavci in starši. V empiričnem delu smo preučevali izzive, s katerimi se soočajo vzgojitelji, starši in otroci v obdobju uvajanja v vrtec, pri čemer smo posebno pozornost namenili otrokom priseljencem. Osredotočili smo se na to, kako različne skupine premagujejo te izzive. Podatke smo pridobili s strukturiranimi intervjuji, nato pa smo odgovore razdelili na dve skupini: odgovore vzgojiteljev in odgovore staršev. Primerjali smo posamezne odgovore znotraj teh skupin ter jih na koncu analizirali tudi med seboj. Ugotovili smo, da obe skupini prepoznavata pomen postopnega prilagajanja otroka na novo okolje. Pri tem se tako starši kot vzgojitelji pogosto srečujejo z jezikovnimi ovirami in drugimi izzivi, vendar si prizadevajo za spoštovanje otrokovih kulturnih posebnosti, prilagajanje učnega okolja ter uporabo tehnologije za učinkovito komunikacijo.
Ključne besede: uvajanje v vrtec, otroci priseljenci, izzivi vzgojiteljev, izzivi staršev
Objavljeno v DKUM: 14.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 58
Celotno besedilo (976,66 KB)

Opis: Čeprav okužba s Helicobacter pylori (H. pylori) ostaja ena najpogostejših kroničnih bakterijskih okužb na svetu, njena prevalenca upada, še posebej v Zahodnem svetu. Odpornost proti antibiotikom je eden izmed glavnih razlogov za neuspešnost zdravljenja. V svetovnem merilu se je izkazalo, da je stopnja eradikacije okužbe s H. pylori nizka, prevalenca odpornosti na antibiotike pa narašča. Ker za severovzhodni del Slovenije še ni zbranih podatkov o dinamiki okužbe s H. pylori, smo se odločili retrospektivno raziskati značilnosti omenjene okužbe pri otrocih in mladostnikih v tem delu Slovenije med letoma 2012 in 2021.
Ključne besede: Helicobacter pylori, otroci, diagnostične metode, eradikacija, značilnosti okužbe, odpornost na antibiotike
Objavljeno v DKUM: 20.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,36 MB)

Opis: Uvod: Komunikacija z otroki z avtizmom je ključnega pomena za njihov razvoj, vključevanje v okolje in kakovost življenja. Kljub težavam njihovega izražanja in razumevanja obstajajo številne verbalne in neverbalne intervencije, ki lahko učinkovito izboljšajo interakcijo in omogočijo boljše razumevanje njihovih potreb. Komunikacija z njimi zahteva prilagoditev intervencij glede njihove specifičnosti in invalidnosti. Metode: Izvedli smo pregled, analizo in sintezo literature v angleškem jeziku brez časovnih omejitev. Znanstveno literaturo smo iskali v CINAHL Ultimate (EBSCOhost), PsychARTICLES (EBSCOhost), PubMed, ScienceDirect in dodatno v Google Scholar. Članke, ki so ustrezali našim kriterijem in omejitvam, smo vključili v podrobno analizo ter jih razvrstili po nivojih glede na hierarhijo dokazov. Podatke smo prikazali s pomočjo evalvacijske in sintezne tabele. Rezultati: V končno raziskavo smo vključili 11 raziskav. Ugotovili smo, da se z verbalnimi in neverbalnimi komunikacijskimi intervencijami spontana komunikacija otrok z avtizmom izboljša, povedo več (novih) besed, besede so bolj razumljive, poveča se socialno-komunikacijsko vedenje, poveča se čas, preživet v igri, namenjeni razvoju, vzpostavijo se boljši odnosi s starši, zmanjša se problematično vedenje. Razprava in zaključek: Za najbolj učinkovite verbalne intervencije so se izkazale jasnost in enostavnost komunikacije, ponavljanje besed, prilagoditev hitrosti govora, uporaba konkretnih izrazov. Pri neverbalnih intervencijah smo izpostavili slike, simbole, očesni stik, govorico telesa. Rezultati kažejo, da kombinacija verbalnih in neverbalnih intervencij ter individualni pristop omogočata boljšo vključitev otrok z avtizmom v komunikacijske interakcije.
Ključne besede: Medosebni odnosi, terapevtske intervencije, otroci in mladostniki, avtizem
Objavljeno v DKUM: 17.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 98
Celotno besedilo (1,19 MB)

Opis: Uvod: Zgodnja uvedba alergenih živil pomembno prispeva k zmanjšanju tveganja za razvoj alergij na hrano. Namen diplomskega dela je bil preučiti zgodnjo uvedbo visoko alergenih živil pri otrocih. Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela in metodo analize, kompilacije in sinteze. Pregled literature smo iskali v naslednjih podatkovnih bazah: CINAHL, PubMed in Cochrane Library. Za sistematično razvrščanje relevantnih informacij iz literature je bila uporabljena metoda vsebinske analize. Izbiro ustreznih člankov smo ponazorili s PRISMA diagramom. Rezultati: Od 121 dobljenih člankov je vključeno osem člankov. Najpomembnejše ugotovitve so pokazale, da zgodnja uvedba enega ali več živil, ki vsebuje alergen (med 4. in 6. mesecem do 12. meseca starosti), zmanjša tveganje za alergijo. Več raziskav potrjuje, da redno uživanje alergenih živil v zgodnjem obdobju vodi v dolgoročno toleranco na alergene. Razprava in zaključek: Zgodnje uvajanje visoko alergenih živil pri otrocih med 4. in 12. mesecem starosti se je izkazalo kot učinkovita strategija za zmanjšanje tveganja za razvoj alergij na hrano. Raziskave so pokazale, da zgodnja izpostavljenost alergenim živilom, kot so kravje mleko, jajca in arašidi, zmanjša verjetnost za razvoj alergij v kasnejšem življenju. Ta pristop predstavlja pomemben premik od prejšnjih smernic, ki so priporočale izogibanje alergenim živilom v zgodnjem otroštvu, vendar bi bilo potrebno še več raziskav na tem področju.
Ključne besede: visoko alergena živila, alergija na hrano, otroci
Objavljeno v DKUM: 17.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 62
Celotno besedilo (1019,69 KB)