| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
POSEGI PREVAJALCEV V PREVOD NA PRIMERU ŠTIRIH GRIMMOVIH PRAVLJIC
Anita Flis, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je razdeljena na teoretični del, ki predstavlja podlago za raziskavo, in na praktični del, v katerem smo primerjali prevode štirih znanih pravljic bratov Grimm, namreč Rdeča kapica, Sneguljčica, Janko in Metka, Pepelka, iz različnih časovnih obdobij z izvirniki. Skozi analizo smo ugotovili, da so prevajalci različno posegali v izvirnik in ga bodisi spreminjali, dopolnjevali, da bi ga tako naredili zanimivejšega in bolj napetega. Na nekaterih mestih so tudi izpuščali dele stavkov ali kar cele povedi. Nasilne elemente so večinoma prevedli. Elemente z versko konotacijo so prevajali različno glede na obdobje, iz katerega izvira prevod, kar je verjetno odvisno tudi od režima, ki je vladal v tistem času.
Ključne besede: prevajanje, otroška literatura, spreminjanje, dopolnjevanje, izpust
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 2606; Prenosov: 410
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

2.
»ALIČINE DOGODIVŠČINE V ČUDEŽNI DEŽELI«: PREVAJANJE BESEDNIH IGER IN KULTURNOSPECIFIČNIH PRVIN
Bojana Ancelj, 2014, magistrsko delo

Opis: Prevajanje otroške literature je prav poseben izziv, zlasti, če se v njej pojavljajo tudi številne kulturnospecifične prvine in besedne igre. Uspešen prevod zahteva odlično poznavanje izvirne in ciljne kulture ter iznajdljivost prevajalca, ki mora poustvariti prvoten namen besedila. V magistrski nalogi so prikazane strategije prevajanja, ki so bile uporabljene pri prevodu kulturnospecifičnih prvin in besednih iger v delu "Alice's Adventures in Wonderland" (Lewis Carroll, 1994). Izvirnik vsebuje veliko aluzij na viktorijansko obdobje in kulturo ter številne besedne igre. V teoretičnem delu je predstavljeno prevajanje otroške literature, kulturnospecifičnih prvin in besednih iger. Teoretični del prav tako zajema strategije prevajanja različnih avtorjev, ki so uporabljene v namen analize. Empirični del vsebuje primerjalno analizo med izvirnikom, prevodom Boga Preglja iz leta 1951 in dvema prevodoma Gitice Jakopin iz leta 1969 in 2011. Pregelj je ustvaril izrazito bolj podomačen prevod, v katerem je številne prvine iz izvirnega kulturnega okolja nadomestil s podobnimi iz ciljne kulture. Gitica Jakopin je uporabila več potujitvenih prevajalskih strategij. Ohranila je izobraževalni namen besedila, ki med drugim bralca seznanja z viktorijansko kulturo. Besedne igre so v vseh treh prevodih v večji meri nadomeščene z besednimi igrami iz ciljnega jezika.
Ključne besede: književni prevod, Lewis Carroll, Alice's Adventures in Wonderland, Alica v čudežni deželi, besedne igre, kultura, kulturnospecifične prvine, otroška literatura, prevajalske strategije, Vinay in Darbelnet
Objavljeno: 13.01.2015; Ogledov: 3813; Prenosov: 504
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

3.
Prevajanje lastnih imen - otroška literatura
Sara Marčun, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je teoretičnega značaja, saj so v njem razloženi sledeči termini: prevajanje, prevod in vloga prevajalca. Prevajanje je proces prenosa podatkov iz enega v drug jezik, prevod pa je izdelek prevajanja. Prevajalec pa je opredeljen kot producent prevoda. Posebno poglavje je namenjeno lastnim imenom in njihovemu prevajanju. S pomočjo različnih avtorjev in strokovnega gradiva so opredeljena lastna imena in predstavljeni načini prevajanja le-teh. V sklop lastnih imen sodijo osebna imena, geografska poimenovanja, vzdevki, imena stvarnih danosti (npr. imena teles, časopis itd.) … V nadaljevanju diplomskega dela sta opredeljeni mladinska in otroška književnost ter so izpostavljene zvrsti, ki jih otroška književnost zajema. Znotraj tega poglavja je navedeno mnenje V. Cerarja, da se prevajalec ali prevajalka velikokrat odloči za priredbo in ne prevod. Prevajalec naj se bi po Cerarjevih besedah poosebil s ciljno publiko. Omeni tudi, da je dobro in hkrati slabo, če se prevajalec začetnik loti prevajanja otroške literature; dobro plat pripisuje dejstvu, da se mlad prevajalec še dobro spominja otroštva ali pa ima majhne otroke, s katerimi se lahko poistoveti. Pozitivno pri mladem prevajalcu je tudi kršenje določenih norm. Slabo stran prevajalca začetnika pa pripisuje njegovi neizkušenosti in okornosti. V nadaljevanju so predstavljena obdobja branja; od predbralnega obdobja otroka do mladostništva. Otroku v predbralnem obdobju je po besedah švicarskega psihologa, filozofa ter naravoslovca, Jean-a Piaget-a ter avtoricam dela »Pogledi na mladinsko literaturo« Marjane Kobe in Savine Zwitter (22. prevajalski Zbornik društva slovenskih prevajalcev »PREVAJANJE otroške in mladinske književnosti«) pomembna nazornost; otrok mora imeti možnost, da se lahko osredotoči na eno stvar. Ne potrebuje abstraktne ravni, saj je ne more razumeti, temveč potrebuje preprosto strukturirano delo, znotraj katerega se ne izgublja. Otrok se torej v predbralnem obdobju osredotoča le na eno stvar in to je v večini primerov »slika«. Imena ga ne zanimajo, zato je tudi težko določiti mejo, kdaj se otrok začne za ime zanimati ter v kolikšni meri mu je ime pomembno. Znotraj enake starosti se namreč otroci zanimajo za različne stvari, imajo različne sposobnosti in zmožnosti.
Ključne besede: lastna imena, otroška literatura, prevajanje lastnih imen, slikanica, prevod, priredba.
Objavljeno: 25.10.2016; Ogledov: 850; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (727,95 KB)

4.
Namizne matematične igre zasnovane na podlagi otroške literature
Tjaša Nunčič, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Namizne matematične igre, zasnovane na podlagi otroške literature smo želeli pokazati, da lahko izdelamo namizno matematično igro na podlagi kakršnekoli otroške literature. Diplomsko delo, ki je nastalo po ideji, predstavljeni v članku Developing Math Games Based on Children’s Literature, je sestavljeno iz teoretičnega, empiričnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili potek pouka matematike v vrtcu, se dotaknili vloge vzgojitelja v okviru matematičnih dejavnosti, predstavili različne matematične igre, opisali knjigo Zverjasec in predstavili postopek izdelave dveh namiznih iger na podlagi izbrane knjige. V okviru praktičnega dela smo matematični igri, ki smo ju izdelali, preizkusili z otroki. Dejavnost smo izvedli z najstarejšimi otroki (5–6 let) v vrtcu. Otroke smo najprej seznanili z zgodbo in nato z izdelanima matematičnima igrama. Izdelali smo tudi Zverjaščev kotiček, v katerem so se otroci lahko igrali tudi v naslednjih dneh. V empiričnem delu smo s pomočjo grafičnih prikazov predstavili ugotovitve evalvacije vpeljave dveh matematičnih iger, izdelanih na osnovi otroške literature, v vrtec. Rezultati so pokazali, da so otroci izdelani igri in zgodbo povezali; da so pravila in potek igre Zverjaščeva dolga pot razumeli bolje od pravil in poteka igre Lešnikova steza, vendar pa so se igro Lešnikova steza raje igrali.
Ključne besede: matematika, otroška literatura, predšolski otroci
Objavljeno: 29.05.2018; Ogledov: 515; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (2,56 MB)

5.
Zgodnje matematične aktivnosti na podlagi otroškega literarnega dela
Ana Čeligoj, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Zgodnje matematične aktivnosti na podlagi otroškega literarnega dela smo obravnavali povezovanje področja matematike in jezika, konkretno otroške literature, v vrtcu. V teoretičnem delu diplomskega dela smo predstavili področje matematike v vrtcu, pri čemer smo izpostavili matematične cilje, ki jih usvajamo skozi načrtovane in spontane matematične dejavnosti. Poudarili smo pomen zgodnjih matematičnih aktivnosti za razvoj nadaljnjega matematičnega razmišljanja pri predšolskih otrocih in izpostavili povezovanje otroške literature z matematiko na način, ko nam literatura omogoča vsebinsko podlago za matematične dejavnosti. V diplomskem delu smo se osredotočili na dejavnosti iz matematike, ki so izhajale iz slikanice The doorbell rang. V prvem delu praktičnega dela diplomskega dela smo opisali matematične dejavnosti, ki smo jih izvajali v VVE OŠ Jelšane in so vsebinsko temeljile na zgoraj omenjeni slikanici. Cilj teh dejavnosti je bil otrokom matematiko približati, jo ponuditi na konkreten način in skozi vsebinsko zgodbo zastaviti matematične probleme tako, da je bilo iskanje njihovih rešitev zabava in užitek za otroke vseh starosti. V drugem delu praktičnega dela pa smo evalvirali uspešnost otrok pri matematičnih dejavnostih. Rezultate smo predstavili v obliki tabel in grafov. Rezultati so pokazali, da so bili otroci v večini uspešni pri reševanju matematičnih problemov, s čimer smo nakazali, da lahko na podlagi otroške literature pripravimo dobre matematične aktivnosti. Iz tega lahko sklepamo, da so takšne povezave med otroško literaturo in matematiko v vrtcu smiselne in dobre.
Ključne besede: zgodnja matematika, predšolska vzgoja, integracija matematike, jezik, otroška literatura.
Objavljeno: 24.08.2018; Ogledov: 205; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (968,34 KB)

6.
Prevajanje neologizmov v otroški književnosti na primerih slovenskih prevodov otroškega dela The BFG Roalda Dahla
Dolores Dolšak, 2018, magistrsko delo

Opis: Pri književnem prevodu mora prevajalec upoštevati mnogo dejavnikov, kot so ciljni literarni sistem in čas, namen izvirnega in ciljnega besedila in naslovnik. Prevajanje otroške književnosti je posebej zahtevno prav zaradi ciljnega občinstva, ki ima omejene jezikovne in kognitivne sposobnosti, hkrati pa se mora prevajalec znati vživeti v otrokov svet in biti kreativen, kar mu omogoča več svobode kot prevajalcu literature za odrasle. Poseben izziv pri prevajanju otroške literature predstavljajo neologizmi, na novo skovane besede, navadno izpeljanke iz že znanih besed ali delov besed. Roald Dahl je avtor številnih knjig za otroke, med katerimi je tudi delo The BFG, zgodba o velikem dobrodušnem velikanu, ki ima prav poseben način govora – uporablja veliko neologizmov. V magistrski nalogi na podlagi teoretskih osnov prevajanja otroške literature, prevajanja in tvorjenja neologizmov ter posodabljanja prevodov analiziramo dva slovenska prevoda književnega dela The BFG prevajalcev Jožeta Prešerna iz leta 1994 (Veliki dobrodušni velikan) in Ane Barič Moder iz leta 2008 (VDV). Primerjalna analiza prevodov izvirnih neologizmov je pokazala, da je prvi prevod v veliki meri neprilagojen ciljnemu občinstvu, saj je zaradi direktnih prevodov velikokrat nerazumljiv, prav tako pa prevajalec izvirnih neologizmov v večini ne prevaja z neologizmi, kar kaže na odsotnost kreativnosti. V ponovnem prevodu se je prevajalka pri prevajanju večine neologizmov odločila obdržati nove skovanke in v slovenščini oblikovala nove neologizme. Posegla je tudi po nekaj kulturnih ustreznicah in tako besedilo približala kognitivnim sposobnostim otrok.
Ključne besede: Roal Dahl, otroška literatura, The BFG, neologizmi, ponovni prevod, prevajalski postopki, Peter Newmark
Objavljeno: 21.09.2018; Ogledov: 191; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

7.
Analiza neologizmov v seriji knjig o Harryju Potterju
Valentina Majer, 2018, magistrsko delo

Opis: Neologizmi so na novo tvorjene besede, ki se še niso uveljavile. Veliko jih najdemo v seriji knjig o Harryju Potterju, kjer si je avtorica, J. K. Rowling, zamislila celoten čarovniški svet, za to pa je potrebovala tudi ogromno novih besed. Z njimi je poimenovala bitja, like, predmete, uroke in kraje. Njeni neologizmi so izjemno domiselni, izražajo skrivnosti, karakterizirajo, se nanašajo na videz ali pa so komični. Takšna imena imenujemo aptonimi in izjemno pomembno je, da jih v ciljni jezik uspešno prenesemo, saj v nasprotnem primeru bralca oškodujemo za pristno izkušnjo. V magistrskem delu so predstavljeni neologizmi, in sicer aptonimi, ki se pojavljajo v seriji knjig o Harryju Potterju in v delu Magične živali: Izvirni scenarij. Namen magistrske naloge je analizirati neologizme in aptonime ter ugotoviti, kako uspešno so preneseni v ciljni jezik. Teoretični del zajema obravnavo neologizmov in aptonimov, predstavljeni so besedotvorni postopki, uporabljeni pri tvorbi novo nastalih poimenovanj, obravnavane so smernice književnega prevajanja s poudarkom na prevajanju otroške in mladinske literature. Empirični del vsebuje analizo etimologije in besedotvornih postopkov v izvirniku ter primerjavo s prevodi. Poudarek je na prevodnih načinih, ki jih je uporabil prevajalec Jakob J. Kenda – ali je neologizme uspešno prenesel v slovenščino, obdržal njihove pomene, konotacijo, učinek, besedne igre in ali je ohranil aptonime. Pokazalo se je, da je najpogosteje uporabljen besedotvorni postopek združevanje, pri čemer je največ tvorjenk zloženk. Pri prevodnih načinih je prevajalec večinoma uporabljal izpeljevanje v ciljnem jeziku ter ustvarjanje novih neologizmov, s tem pa ustvaril domiselne in zabavne prevodne rešitve. Večina aptonimov se je ohranila, najpogosteje z uporabo priložnostnih ekvivalentov, prav tako so se ohranile besedne igre.
Ključne besede: neologizem, aptonim, besedotvorni postopki, književno prevajanje, otroška literatura, Harry Potter
Objavljeno: 18.10.2018; Ogledov: 143; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (2,62 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici