| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 11
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
IGRE IN IGRAČE SKOZI GENERACIJE
Sandra Hozjan, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu diplomskega dela so opredeljene igre in igrače danes in nekoč. Predstavljeno je tudi kdaj in kako so se igrali v otroštvu naši starši ter stari starši. Velik poudarek sem namenila igram in igračam nekoč, ki sem jih zbrala in opisala. Empirični del diplomskega dela pa je namenjen analizi podatkov. S pomočjo anketnega vprašalnika sem skušala ugotoviti koliko (če sploh) so imeli prostega časa naši starši in stari starši, kaj so takrat počeli, katere igre so se igrali, kakšne igrače so imeli, kdo jim jih je izdelal. S pomočjo drugega anketnega vprašalnika pa sem skušala pri otrocih ugotoviti kaj počnejo v prostem času oni, katere igre se igrajo in med drugim tudi to ali poznajo kakšno igro iz otroštva svojih staršev. Moja predvidevanja so se ob zaključku analize anket potrdila, saj sem ugotovila, da so se otroške igre od generacije do generacije spreminjale. Igre so tesno povezane z načinom življenja, ki se je od prve generacije anketirancev do danes zelo spremenilo. Nekoč so imeli otroci malo prostega časa, saj so živeli na kmetijah, kjer so morali veliko delati, so pa izrabili vsako priložnost za igro in zabavo. Takrat je bilo več otrok v družini, zato je pri igri sodelovalo veliko otrok.
Keywords: Otroška igra in igrača danes – nekoč.
Published: 06.07.2009; Views: 6219; Downloads: 1527
.pdf Full text (7,28 MB)

2.
IGRAJMO SE GLEDALIŠČE V VRTCU
Maja Stopar, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Na podlagi strokovne literature so v teoretičnem delu diplomske naloge opredeljene vsebine o otroški, gledališki igri z njeno usmeritvijo na lutkovno in dramsko igro ter njeni vpetosti v ostala vzgojno-izobraževalna področja po Kurikulu za vrtce. Ta del kot celota nudi vpogled tako v neusmerjeno, spontano otroško igro kot tudi nekoliko kompleksnejšo otroško igro gledališča, ki zastopa področje gledališke umetnosti in se uresničuje s sodelovalno naravnanostjo vseh otrok ob ustreznem pedagoškem vodenju. S praktičnim delom sem želela otroke z določeno umetniško zaposlitvijo pripeljati do spoznavanja posameznih umetniških elementov, njihovega logičnega povezovanja v otroški miselni koncept in do igre gledališča. Šlo je za pridobivanje popolnoma vzgojne izkušnje vsakega otroka pri igranju in doživljanju zgodbe, ki je bila »rdeča nit« našega projektnega dela. V tem delu sem nazorno predstavila načrtovanje, ki obsega deset priprav, pa tudi izvedbo projektne naloge, ki je razvidna z opisi evalvacij ob koncu omenjenih priprav in z dodanim slikovnim gradivom. Projektno nalogo sem izpeljala v dveh oddelkih, in sicer 2- do 5-letnih otrok Vrtca Trebnje. Celotna projektna naloga je izvirala iz literarne predloge Mali medo. V eni skupini je bila uresničena z dramsko igro, v drugi skupini pa z lutkovno igro; časovno je obsegala obdobje dveh tednov. Namen celovitosti projektne naloge je bil dosežen. Otroci so lahkotno »vsrkali« vsebino zgodbe, ki je bila predstavljena z uporabo lutk, te pa so absolutno požele veliko zanimanja. V postopku nastajanja gledališča in njegovem igranju so se sproščeno praktično udejstvovali, pri tem pa na igriv način odkrivali svoje sposobnosti ter razvijali sebe, svojo izraznost in vsebine poglobljeno doživljali.
Keywords: predšolska vzgoja, otrok, otroška igra, gledališka umetnost, lutkovna igra, dramska igra, lutka, projekt, medpodročne povezave
Published: 17.05.2010; Views: 6995; Downloads: 1261
.pdf Full text (1,62 MB)

3.
OTROKOV VSAKDAN Z LUTKO V VRTCU
Katja Guzej, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Otrokov vsakdan z lutko v vrtcu obravnava vlogo in pomen lutke za otroka, igre z lutko, prisotnost lutke v skupini, lutko »soustvarjalko« v vzgoji predšolskega otroka, pri socializaciji, govoru in oblikovanju osebnosti otroka. V teoretičnem delu smo predstavili tudi zgodovino slovenskega lutkarstva, vrste lutk, ki so nam znane, in sceno, ki je prisotna v lutkovnem gledališču. Empirični del zajema raziskavo, s katero smo želeli raziskati, kakšno mnenje imajo vzgojiteljice o pomenu in vlogi uporabe lutk v vrtcu, kaj lahko z lutko dosežemo na posameznih področjih in pomen lutke pri različnih dejavnostih. S pomočjo anketnih vprašalnikov smo prišli do ugotovitev, da je lutka v vrtcih zastopana v veliki meri, ne samo v skupinah, kjer so otroci drugega starostnega obdobja, ampak tudi v skupinah prvega starostnega obdobja. Podatki so pokazali, da vzgojiteljice dajejo velik poudarek na vključevanje lutke v vsakodnevne aktivnosti, in kar je najpomembnejše, da je lutka med otroci priljubljena.
Keywords: Lutka, otrok, vzgoja, otroška igra, lutkovna aktivnost, lutkovni kotiček.
Published: 02.03.2011; Views: 5816; Downloads: 1003
.pdf Full text (1,63 MB)

4.
OHRANJANJE LJUDSKE POEZIJE V POMURSKIH VRTCIH
Tadeja Bagari, Sandra Ulen, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V teoretičnem delu diplomske naloge smo podrobneje predstavili ljudsko pesem, ljudsko izštevanko, ljudske šaljivke in nagajivke ter ljudske prstne ali dotikalne igre. Vsa ta pridobljena ljudska peta in govorjena besedila smo zbrali in zapisali. V empiričnem delu smo predstavili pridobljene podatke, ki smo jih zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika, katerega so izpolnile vzgojiteljice nekaterih pomurskih vrtcev. Z anketnim vprašalnikom smo želeli ugotoviti, če vzgojiteljice uporabljajo ljudske pete in govorjene pesmi ter katere izmed teh so najpogosteje uporabljene. Ugotovili smo, da v vseh skupinah anketiranih vzgojiteljic uporabljajo ljudsko poezijo in da so najbolj zastopane ljudske pete pesmi, saj smo ravno pri teh zbrali največ različnih naslovov. Cilj, da bi zbrali čim več gradiva s področja otroške ljudske poezije, je bil dosežen.
Keywords: otroška ljudska poezija, ljudska pesem, ljudska izštevanka, ljudska nagajivka in šaljivka, ljudska prstna in dotikalna igra, otrok
Published: 05.12.2011; Views: 2388; Downloads: 1125
.pdf Full text (1,75 MB)

5.
UČENJE SKOZI IGRO NA ZAČETKU ŠOLANJA
Mojca Sotler, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Osnovni namen diplomske naloge je bil ugotoviti odnos staršev do igre otrok na začetku šolanja. Najprej sem hotela predstaviti pomen igre za otroka na začetku šolanja, saj menim, da je igra prilagojena otrokom. Igra omogoča otroku, da se razvija na vseh področjih. Pomembna je ne glede na to, ali gre za dojenčka, otroka v vrtcu ali šolskega otroka. Otrok se bo preko igre lažje učil, ker je bolj zbran, saj ga igra zanima in pritegne. Učenje skozi igro na začetku šolanja je posebej pomembno, saj se igra uporablja kot način učenja pri pouku. Šestletniki postopoma prehajajo od igranja k delovnim (šolskim) nalogam. Vendar, ker pa je šestletnik postal šolar, je potrebno poiskati tiste aktivnosti, ki bodo otroka zadovoljile. Od šestletnega otroka ne moremo zahtevati dolgotrajnega sedenja v klopi. Na začetku šolanja je igra pomembna za otrokov razvoj in učenje. V igri bo otrok šolar razvijal razne sposobnosti in delovne navade.
Keywords: otroška igra, didaktične igre, učenje skozi igro, vrste iger, igra šolskega otroka, šestletni otrok.
Published: 26.03.2012; Views: 3862; Downloads: 699
.pdf Full text (1,40 MB)

6.
PRISOTNOST OTROKOVE IGRE V MESTNEM IN PODEŽELSKEM VRTCU
Nina Ajlec, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Prisotnost otrokove igre v mestnem in podeželskem vrtcu je v teoretičnem delu uvodoma predstavljeno, kaj igra sploh je, nato so predstavljene vrste iger glede na vsebino in socialno udeležbo. Podrobneje je predstavljeno tudi, kako na otrokovo igro vpliva spol otrok, kakšen pomen ima igra za otroka in kakšno vlogo imajo pri tem odrasli, sovrstniki in predmeti. Empirični del diplomske naloge temelji na raziskavi v mestnih in podeželskih vrtcih. Z anketiranjem vzgojiteljic smo zbrali podatke o pogostosti različnih vrst igre v mestnem in podeželskem vrtcu, o pogostosti otrokove igre v naravnem okolju, o oceni otrokove igre nasploh in specifično v zunanjem okolju in o oceni razlik o prisotnosti otrokove igre med dečki in deklicami. Ugotovitve kažejo, da so vse vzgojiteljice tako mestnih kot podeželskih vrtcev mnenja, da je igra pomembna za otrokov razvoj, prav tako pa vse menijo tudi, da je igra v zunanjem okolju za otroka zelo pomembna. Do manjših procentualnih razlik pa prihaja v pogostosti pojavljanja otrokove igre glede na okolje, starost in spol otrok.
Keywords: otroška igra, vrste iger, mesto, podeželje, naravno okolje.
Published: 24.10.2012; Views: 1383; Downloads: 296
.pdf Full text (781,56 KB)

7.
UČENJE V VRTCU
Suzana Vombek, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Tema diplomskega dela je učenje v vrtcu, namen pa, da na podlagi teoretičnega dela skozi različna področja predstavimo pomen učenja v predšolskem obdobju. V teoretičnem delu bomo predstavili vlogo in pomen vrtca, vrtec nekoč in danes ter spregovorili o alternativnih oblikah vrtca, ki jih poznamo tudi pri nas. Dotaknili se bomo različnih teorij otrokovega razvoja, predstavili razvojne značilnosti predšolskih otrok in vpliv vrtca na otrokov razvoj. Nanizali bomo nekaj teorij učenja, ugotavljali vlogo aktivnega učenja in motivacijo za učenje. Poudarek bo na igri, teorijah in vrstah otroške igre ter vlogi odraslega v njej. V praktičnem delu bomo predstavili, na kakšen način v vrtcu uresničujemo cilje in načela kurikuluma. Namen raziskave bo predstaviti učenje otrok v vrtcu skozi igro in s pomočjo evalvacije ugotoviti napredek otrok na vseh področjih dela v vrtcu. V raziskavo bomo vključili skupino otrok prvega starostnega obdobja v vrtcu Braslovče.
Keywords: vrtec, otrok, učenje, otroška igra, kurikul, alternativni vzgojni koncepti, področja dejavnosti v vrtcu.
Published: 14.05.2014; Views: 2295; Downloads: 446
.pdf Full text (801,80 KB)

8.
RAZVOJNE RAVNI MALČKOVE IGRE
Maja Visenjak, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi z naslovom Razvojne ravni malčkove igre smo predstavili razvojne značilnosti v obdobju dojenčka in malčka, poudarek smo dali na igro dojenčka in malčka. Igra pomembno vpliva na vsa področja otrokovega razvoja in se skladno z razvojem tudi spreminja. Poznamo različne vrste in razvojne ravni iger. V prvem letu malčkovega življenja prevladuje funkcijska igra. Malček preizkuša funkcije predmetov, jih daje v usta, meče, ogleduje, tipa, obrača, skratka ponavlja preprosta dejanja. V prvem letu starosti opazimo tudi pojav simbolne igre, ki postaja pogostejša in kompleksnejša v drugem letu. Namen diplomske naloge je z empirično raziskavo ugotoviti razvojne ravni, ki jih malčki starosti od 1 do 2 leti dosegajo v svoji prosti igri z igračami. Zanimalo nas je, ali lahko pri določenem igralnem vedenju malčkov govorimo o starostnih in spolnih razlikah. Prav tako so nas zanimale starostne razlike glede na tip igrače, po kateri posegajo. Pri izdelavi diplomske naloge smo uporabili kvantitativno metodo raziskovanja. Raziskava je temeljila na metodi opazovanja brez udeležbe. Kot opazovalci se nismo vključevali v dejavnost, otrokovo igro smo le opazovali. V raziskavo smo vključili 52 otrok, starosti od 1 do 2 let, ki obiskujejo celodnevni program vrtca Tezno v Mariboru. Malčke smo snemali pri prosti igri z določenimi igračami. Rezultati raziskave so pokazali, da se malčki najpogosteje igrajo na funkcijskem nivoju, kjer starejši malčki v primerjavi z mlajšimi dosegajo višje razvojne ravni. Simbolna igra se je pojavljala predvsem pri starejših malčkih. V skladu s pričakovanji so rezultati pokazali, da ni razlik v doseganju razvojnih ravni glede na spol in da malčki najpogosteje posegajo po realističnih igračah. Pomembno je, da tudi otrokom, starim od 1 do 2 let, omogočamo spodbudno okolje za prosto igro, preko katere si pridobivajo temeljne izkušnje o sebi in o svojem okolju.
Keywords: obdobje dojenčka in malčka, otroška igra, razvojne ravni, vpliv dojenčkove in malčkove igre na razvoj, vrste igre.
Published: 22.07.2015; Views: 914; Downloads: 275
.pdf Full text (1,30 MB)

9.
Za razvojno fazo specifične igre
Peter Praper, 1993, review article

Abstract: Psihoanalitična razvojna psihologija, ki temelji na teoriji objektnih odnosov ter preučuje strukturiranje ega, je najsodobnejši trend v razvoju psihoanalize. Novosti ne uvaja le v teorijo, ampak se dotika tudi klinične prakse. Prične že s tem, da redefinira psihoterapijo tako, da se jedro prizadevanja preusmeri iz predelav temeljnih konfliktov (ida) na podporo razvoja po ključnih razvojnih linijah ter jačanje adaptacijskih zmožnosti (na ego). Skozi prizmo razvoja danes drugače razumemo in ocenjujemo travmatska doživetja. Posebno nevarne so "za fazo specifične travme", to so tiste, ki razvoj po neki razvojni liniji zadenejo v kritičnih točkah, nakar se prične rušiti notranja struktura povezav med razvojnimi linijami. Kot enemu od pionirjev psihološke preventive se mi je porodila ideja, da bi bilo mogoče v kritičnih točkah razvoj tudi usmerjati in pospeševati. Igra - še posebej domišljijska - ima pri otrocih vedno tudi to funkcijo. Tako se mi je porodil pojem "za fazo specifične igre". Ustavili se bomo ob najbolj tipičnih razvojnih linijah ter pogledali mesto in vlogo domišljijskega igranja in prehoda na igranje iger (kar je že samo po sebi vaja avtonomije in samoiniciativnosti ob umeščanju samokontrole, kar zahteva, da se otrok identificira s pravili igre). Delavnica naj bi nam približala izkušnjo o tem, kam smo umestili svojo lastno igro in igranje. Za terapevta in še posebej za preventivca, ki mora biti inventiven in kreativen, bi namreč bilo porazno, če je izgubil otroški svet igre.
Keywords: psihoanaliza, otroška igra, razvojne linije, ego, objektni odnosi
Published: 10.07.2015; Views: 600; Downloads: 63
URL Link to full text

10.
SESTAVA IN PREIZKUS UPORABNE VREDNOSTI OCENJEVALNIH LIST ZA SPREMLJANJE OTROKOVEGA RAZVOJA V PREDŠOLSKEM OBDOBJU
Nuša Maltarič, 2015, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo opisuje razvoj predšolskega otroka skozi vsa večja področja njegovega razvoja: grobo in fino motoriko, socialno-čustveni, intelektualni ter govorni razvoj, razvoj pozornosti, otroške igre in risbe v predšolskem obdobju, v starosti od 1 do 6 let, opazovanje otrok in načine, kako lahko sistematično, načrtovano opazujemo otroke pri svojem delu ali doma. V magistrski nalogi smo sestavili in preizkusili uporabno vrednost ocenjevalnih list, s katerimi si vzgojiteljice ali starši lahko pomagajo pri svojem delu oz. spoznavanju otroka. V raziskavi so vzgojiteljice s pomočjo ocenjevalnih list beležile otrokove dosežke na določenih področjih. Opazovanje je potekalo v osmih skupinah, ocenjevalne liste so sestavljene glede na starostne skupine: od 1-2 let, od 2-3 let, od 3-4 let, od 4-5 let, od 5-6 let. Namen naše naloge je bil, da preverimo, ali so ocenjevalne liste zanesljive. Ugotavljali smo tudi povezanost med posameznimi področji otrokovega razvoja. Nekatera področja otrokovega razvoja smo primerjali po spolu ter v nekaterih primerih po starosti. Rezultati zanesljivosti ocenjevalnih list so pokazali, da so ocenjevalne liste zanesljive, torej lahko služijo kot instrument pri delu z otroki. Prav tako smo ugotovili, da so vsa področja otrokovega razvoja med seboj povezana. Rezultati pri primerjavi po spolu so nam pokazali, da pri dečkih prevladuje konstrukcijska igra, pri dekletih pa simbolna. Pri fini motoriki, socialno-čustvenem ter govornem razvoju nismo dobili statistično pomembnih razlik. Primerjave po starosti so nam pokazale, da se samostojna in vzporedna igra razlikujeta glede na starost. Namen sestave ocenjevalnih list ni diagnosticiranje otrok, temveč lažje in bolj sistematično opazovanje vsakega otroka posebej. S pomočjo ocenjevalnih list lahko vsaka vzgojiteljica spozna otrokova močna ali šibka področja.
Keywords: otroška risba, otroška igra, pozornost, socialni razvoj, otrokov govor, ADHD.
Published: 04.01.2016; Views: 860; Downloads: 278
.pdf Full text (2,16 MB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica