1. Etična in pravna spornost pri uporabi tehnik zaslišanja osumljencev - primerjalni pogled : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeTara Pahor, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga se osredotoča na nadvse pomemben del kazenske preiskave, zaslišanje osumljenca. S pomočjo le-tega se izbira informacije od osumljencev, ki so lahko koristne pri preiskovanju kaznivih dejanj. Etika zasliševanja je dolgo veljala za sivo območje kazenskega pravosodja, vendar z naraščanjem kritičnosti javnosti do pridobitve lažnih priznanj tega sivega območja ni več mogoče prezreti.
Pri zaslišanju se uporablja več tehnik, pri tem pa so najbolj aktualne prisilne oz. manipulativne zasliševalske tehnike, kot je na primer Reidova, ki se uporablja v ZDA. Naprednejši način komunikacije z osumljencem predstavlja metoda kognitivnega intervjuja. Iz literature je mogoče razbrati, da so bile v preteklosti prisilne zasliševalske tehnike standard za zbiranje podatkov o kaznivih dejanjih. Z njihovo pomočjo so preiskovalci pridobili priznanje osumljenca in posledično razrešili primer. S takim razumevanjem prava in opravičevanjem tehnik in načinov zasliševanja, pri katerih je bil važen samo končni rezultat – pridobitev priznanja, so bile zaslišanim posameznikom pogosto kršene temeljne pravice. Ta način zaslišanja osumljencev naj bi s spremembami pravne ureditve in prizadevanjem za varovanje človekovih pravic v nekaterih demokratičnih državah postopoma poskušali izkoreniniti. Pobudo za izboljšave pa gre pripisati bodisi mnogim mednarodnim konvencijam, ki ustanavljajo razne odbore kot nadzorne mehanizme izvajanja državljanskih in političnih pravic, bodisi delovanju medijev, s pomočjo katerih se v javnosti sproža ogorčenje nad nepravilnim ravnanjem.
Keywords: kazenske preiskave, tehnike zaslišanja, osumljenci, pravna spornost, etična spornost, diplomske naloge
Published in DKUM: 27.09.2024; Views: 0; Downloads: 37
 Full text (932,40 KB) |
2. Razlike med klasičnim pristopom k preiskovalnemu intervjuju in intervjuju z osumljencem s psihopatsko osebnostjo : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeJera Leban, 2022, undergraduate thesis Abstract: Preiskovalni intervju je pomemben del policijske preiskave, saj določene informacije, ki so pomembne za preiskovan primer, lahko posredujejo le žrtve, priče ali osumljenci. V zaključnem delu predstavljamo problematiko preiskovalnega intervjuja, ko ima osumljeni lastnosti psihopatske osebnostne motnje. Ker psihopati predstavljajo nekje od 15 % do 25 % prestopniške populacije, je velika verjetnost, da bodo preiskovalci v svoji karieri obravnavali primer s takim osumljencem. Ugotavljamo, da je osnovna konstrukcija za preiskovalni intervju s psihopatom britanski model PEACE. Ta temelji na objektivnem zbiranju informacij, vendar pomemben element tega modela predstavlja vzpostavitev iskrenega in enakovrednega odnosa z osumljencem. Zaradi značilnosti psihopatije, kot so egocentičnost, aroganca, pomanjkanje občutka krivde, sočutja in empatije, je zanašanje na osumljenčeva čustva in vzpostavljanje dobrega delovnega odnosa v tem primeru neučinkovita strategija. Nadvse pomembno je, da preiskovalci pojav psihopatije poznajo tako dobro, da ga uspejo prepoznati dovolj zgodaj v intervjuju, hkrati pa to vedenje uporabiti za izbiro prave strategije. Priprava na preiskovalni intervju zato lahko igra ključno vlogo pri zgodnji zaznavi te motnje. Značilnosti in podrobnosti kaznivega dejanja lahko vsebujejo informacije, ki ponazarjajo na lastnosti psihopatskega storilca, prav tako je mogoče nekatere lastnosti psihopatije zaznati tekom pogovora s policisti (čustvena otopelost, površinski šarm, neodgovornost, laganje). Na podlagi študije primera Christopherja Porca smo ugotovili, da je Reidova zasliševalska metoda, ki spodbuja manipulativni in zavajajoč pristop, neučinkovita in kontraproduktivna pri intervjuvanju psihopata. Policijska preiskava vključuje tudi poligrafsko testiranje, zato nas je zanimalo, ali se psihofizični odzivi psihopata, ob poskusu zavajanja poligrafa, razlikujejo od ostalih ljudi. Ker je beleženje psihofizičnih odzivov pogojeno z našimi čustvi, smo predpostavili, da lahko psihopati zaradi odsotnosti stresa in občutka krivde zavedejo poligrafski test, vendar se je izkazal za enako zanesljivega (87 %), kot je na splošno ocenjena zanesljivost poligrafa (76-88 %).
Keywords: forenzična psihologija, policijske preiskave, preiskovalni intervjuji, osumljenci, psihopatija, poligraf
Published in DKUM: 17.10.2022; Views: 520; Downloads: 67
Full text (779,09 KB) |
3. Tehnika zaslišanja strateška uporaba dokazov - teoretična izhodišča : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeRebeka Slak, 2021, undergraduate thesis Abstract: Ugotavljanje verodostojnosti izjav zaslišane osebe je poleg pridobivanja informacij o kaznivem dejanju, eden izmed temeljev zaslišanj. K temu znatno pripomore premišljeno soočanje osumljenca z dokazi, ki so že pri prvem zaslišanju preiskovalcem velikokrat na voljo. Diplomsko delo obravnava eno izmed modernejših tehnik zaslišanja, tako imenovano strateško uporabo dokazov, katere uporaba v slovenskem prostoru bi lahko pokrila ta aspekt zaslišanj. Tehnika temelji na proučevanju obrambnih strategij lažnivih oziroma iskrenih osumljencev, taktičnemu razkrivanju dokazov in postavljanju vprašanj o njih. Z upoštevanjem osnovnih korakov tehnike, se poveča stopnja izjavno – dokazne neskladnosti pri lažnivcih, kar se je skozi dosedanje raziskave izkazalo za enega od zanesljivih znakov ugotavljanja zavajanja.
V začetnem delu diplomske naloge je poudarek na globljem uvidu v tehniko strateškega razkritja dokazov, do katerega smo prišli s pregledom javno dostopne literature. Predstavljene so sestavne komponente tehnike, strategije izpraševalcev in obrambne strategije osumljencev, prednosti in pomanjkljivosti tehnike, ter novo razviti pristopi, ki izvirajo iz okvira omenjene tehnike. Sledi strnitev ugotovitev iz raziskav o karakteristikah moderne prakse zaslišanj osumljencev v Sloveniji, katera omogoča uvid v povezavo z lastnostmi omenjene tehnike. Opozarjamo tudi na vrsto pogojev, ki morajo biti izpolnjeni v primeru aplikacije tehnike v prakso. Na koncu naloge razpravljamo o sledeh tehnike v slovenskem prostoru, razlogih za njeno implementacijo in opomnimo na ovire, ki se pri tem pojavijo.
Ugotavljamo da, Slovenska kazenska oziroma proceduralna zakonodaja zahteva, da se osumljencu pred zaslišanjem pove razloge za njegovo obdolžitev, kar pa predstavlja problem pri uporabi tehnike strateške uporabe dokazov. Tudi segmenti iz mirandinih pravic (npr. pravica do molka in pravica do zagovornika) nakazujejo, da omenjena tehnika v slovensko prakso zaslišanj ne more biti vpeljana v svojem enovitem obstoju. Pregled raziskav o sedanji slovenski praksi zbiranja obvestil od osumljencev, je pokazal da lahko posamezne korake strateške uporabe dokazov zasledimo le v nekaterih lastnostih preiskovalnega intervjuja, v katerem se usposablja slovenska policija.
Keywords: preiskovanje, zaslišanje, osumljenci, policija, dokazi, strateška uporaba dokazov, diplomske naloge
Published in DKUM: 02.11.2021; Views: 1136; Downloads: 108
Full text (441,27 KB) |
4. Prepoznava osumljencev kaznivih dejanj po fotografijah : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeŠpela Legen, 2019, undergraduate thesis Abstract: Preiskovalci pri postopku odkrivanja storilcev pogosto uporabljajo na videz preprosto metodo, v resnici pa vse prej kot to, prepoznavo osumljencev po fotografijah. Z napredkom tehnologije, se je večina klasičnih albumov nadomestila z računalniškimi programi, kateri omogočajo hrambo ogromne količine informacij oz. slik. Priča opiše značilnosti storilca, programi pa na podlagi teh značilnosti predlaga fotografije morebitnih osumljencev. Kljub novodobni tehniki, pa imajo še vedno največjo vlogo psihološki procesi in njihov vpliv na prepoznavo.
Potek prepoznave po fotografijah je zakonsko določen (46. člen ZNPPol), določen je tudi celoten postopek fotografiranja storilcev. Preiskovalci, ki sodelujejo pri prepoznavi, morajo poznati pravilen postopek prepoznave, pomembno je tudi, da poznajo različne dejavnike, kateri vplivajo na zaznavanje in interpretacijo priče oz. žrtve. Velikokrat pride do napačne prepoznave, zaradi napak pri zaznavi, pozornosti, ter pri samemu spominu priče oz. žrtve.
Neučinkovito izvedeni postopki prepoznave so predstavljeni tudi na praktičnih primerih, ki so se zgodili in kateri lahko služijo, kot opozorilo preiskovalcem pri izvajanju le teh.
V diplomski nalogi se bom osredotočila na prepoznavo po fotografijah, njeno zakonsko opredelitev, opisala bom sam postopek fotografiranja storilcev, postopek prepoznave, ter napake, ki so lahko posledica vpliva večih različnih dejavnikov.
Na kratko bom primerjala razlike med dvema različnima postopkoma izvedbe prepoznavne vrste iz fotografij, ter njuno učinkovitost pri uspešnosti prepoznave. Skozi te ugotovitve bom tudi potrdila oziroma ovrgla eno od postavljenih hipotez.
Kritičen je torej pristop preiskovalcev in njihovo upoštevanje dejavnikov, ki vplivajo na pričo oz. žrtev, ter upoštevanje veljavne zakonodaje pri izvedbi postopka. Napake na enem in drugem področju pa hitro privedejo do napačne prepoznave oz. naprej v kazenskem postopku do napačne obsodbe.
Keywords: diplomske naloge, prepoznavanje, prepoznavanje po fotografijah, napake pri prepoznavi, prepoznavanje obrazov, kazniva dejanja, osumljenci
Published in DKUM: 08.07.2019; Views: 1426; Downloads: 374
Full text (1,12 MB) |
5. Brezpilotni zrakoplov kot tehnični pripomoček za iskanje pogrešanih oseb in osumljencev : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeIna Zupanc, 2018, undergraduate thesis Abstract: Zlata doba brezpilotnikov šele prihaja, to bo čas, ki bo spremenil svet na vseh področjih. V uvodu naloga opredeli pojme, kot npr. brezpilotni zrakoplov, pogrešana oseba, osumljenec ter predstavi hipoteze. Sledi hiter pregled zgodovine in začetkov brezpilotnikov, katerih zametek je naredil Nikola Tesla leta 1898 s patentom za brezpilotna plovila ali vozila. Tretje poglavje opiše velikosti, zmožnosti in lastnosti brezpilotnikov. Nekaj modelov je slikovno in opisno predstavljenih. Sledi poglavje o številni uporabi brezpilotnikov, ki v svetu predstavljajo tako pozitivne kot negativne storitve. Tako kot lahko pomagajo pri iskanju oseb, delu na kmetiji ali dostavljanju zdravil v neprevozne kraje, jih lahko ljudje uporabijo za nezakonito snemanje in prisluškovanje ali v najhujšem primeru, za ubijanje. V petem poglavju so opredeljeni pravni vidiki uporabe brezpilotnikov, s poudarkom na Sloveniji. Splošna pravila so zapisana v Zakonu o letalstvu, Zakonu o varstvu osebnih podatkov in Zakonu o nalogah in pooblastilih policije, bolj natančno jih opisuje Uredba o sistemih brezpilotnih zrakoplovov, sprejeta leta 2016. Uporaba je natančno določena in precej omejena. Temelji na osebni svobodi ljudi, za katero je pomembno, da se vanjo čim manj posega. V zadnjem delu naloga govori o uporabi helikopterjev in brezpilotnikov za iskanje pogrešanih oseb in osumljencev ter opiše prednosti in tveganja pri tem. Helikopterji sicer ogromno pripomorejo pri iskanju, vendar je njihova uporaba zelo draga. V določenih situacijah bi jih lahko nadomestili brezpilotniki in tako zmanjšali ceno, hkrati pa zmanjšali nevarnosti za pilote. Sledi opis policijskih pooblastil pri iskanju pogrešanih oseb in osumljencev ter možne kršitve pri tem. Policija mora pri uporabi brezpilotnih zrakoplovov biti zelo pozorna, da ne posega v zasebnost ljudi.
Keywords: pogrešane osebe, osumljenci, iskanje, preiskovanje, tehnični pripomočki, brezpilotni letalniki, droni, diplomske naloge
Published in DKUM: 30.05.2018; Views: 2123; Downloads: 218
Full text (1,12 MB) |
6. Pravice osumljenca ob odvzemu prostosti : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloNataša Vogrinc, 2016, undergraduate thesis Abstract: Poseg v posameznikovo svobodo je poleg posega v pravico do življenja, ena najhujših kršitev človekovih pravic, ter je sprejemljiv le v primeru ko tako dopušča oziroma določa zakon.
Vsaka država s pomočjo zakonov določa pravice oseb katerim je odvzeta prostost. Tako v Sloveniji le te pravice ureja Ustava Republike Slovenije, podrobneje pa Zakon o kazenskem postopku, kateri temelji na evropski pravi ureditvi.
Pravice oseb ob odvzemu prostosti izhajajo iz Ustave RS in Zakona o kazenskem postopku, ter veljajo za vsakogar, ki se znajde v situaciji, ko mu je poseženo v svobodo. Med osnovne pravice sodi pravica do molka, pravica do zagovornika, pravica do tolmačenja in prevajanja, pravica do obveščanja in pravica do seznanitve z razlogi pridržanja ter pravica do pritožbe. Le te pravice temeljijo na evropski pravni ureditvi in prav zato so si pravice ki veljajo v Sloveniji skoraj identične s pravicami Republike Hrvaške.
Namen diplomskega dela je podrobna predstavitev pravic osumljenca ob odvzemu prostosti. Uvodna poglavja opredeljujejo osnovne pojme, domnevo nedolžnosti ter pravico do poštenega sojenja, ter načela, ki določajo dopustitev posega v človekove pravice. Osrednji del sestavlja Ustavna ureditev pravic osumljenca ob odvzemu prostosti, Evropska ureditev pravic osumljenca, kateremu je odvzeta prostost in Zakon o kazenskem postopku z novelo ZKP-M.
Na koncu diplomskem delu, so opredeljene pravice osumljenca ob odvzemu prostosti v Republiki Sloveniji ter primerjava le teh s hrvaško pravno ureditvijo.
Keywords: kazniva dejanja, osumljenci, odvzem prostosti, pridržanje, pravice, pravica do molka, pravica do zagovornika, diplomske naloge
Published in DKUM: 21.12.2016; Views: 1549; Downloads: 271
Full text (567,49 KB) |
7. Preiskovalni intervju s psihopatom : diplomsko delo univerzitetnega študijaRajka Kojić, 2016, undergraduate thesis Abstract: Psihopatija je osebnostna motnja, katere izvor ni popolnoma jasen, definicije pa so si med seboj še vedno neenotne. Na forenzičnem področju bi lahko izpostavili Roberta Hara in njegovo PCL-R orodje za klasifikacijo psihopatije. V povezavi s predstavljenimi definicijami preostalih avtorjev in orodji za klasifikacijo jo lahko skupno opredelimo kot motnjo, za katero so značilni antisocialno vedenje in specifične osebnostne lastnosti. V nadaljevanju smo opredelili pojem preiskovalnega intervjuja, ki temelji na gradnji odnosa, njegov cilj pa je pridobitev čim bolj obširnih in zanesljivih informacij, ki bi doprinesle k odkrivanju resnice. Predstavili smo udeležence intervjuja, etiko intervjuvanja, načine primernega postavljanja vprašanj, odkrivanje preslepitve in opisali model PEACE, ki je eden izmed boljših pristopov preiskovalnega intervjuja. V zadnjem poglavju smo se nato navezali na preiskovalni intervju s psihopatom, v katerem smo ugotavljali postavljeno hipotezo, da preiskovalni intervju z nepsihopatskimi in psihopatskimi osumljenci poteka na enak način. To hipotezo smo nato tudi ovrgli. S predstavljenim vedenjem psihopatov med intervjujem, strategijami proti psihopatskem vedenju ter opisom odkrivanja preslepitve in psihopatskih lastnosti med intervjujem smo namreč ugotovili, da preiskovalna intervjuja s psihopatskimi in nepsihopatskimi osumljenci ne potekata na enak način, saj se intervju s prvimi prilagaja glede na njihove lastnosti in ne obstaja ena strategija, ki bi bila uporabna pri vseh enako. Ugotovili smo tudi, da je problem pri intervjuvanju psihopatov ravno uporaba tradicionalnih tehnik, kar smo predstavili na konkretnem primeru, katerega posledica je bila neuspešen intervju.
Keywords: preiskovalni intervju, osumljenci, psihopatija, psihopati, diplomske naloge
Published in DKUM: 10.05.2016; Views: 2336; Downloads: 373
Full text (529,74 KB) |
8. Sodobne metode zaslišanja osumljencev : diplomsko delo univerzitetnega študijaTjaša Pleško, 2015, undergraduate thesis Abstract: Kazniva dejanja so tista dejanja, ki so v nasprotju z moralo, etiko in pravom, zato je nujno potrebno odkrivanje in preiskovanje le-teh, kaznovanje storilca in preprečevanje nastanka novih. Pri tem ima glavno vlogo policija, ki varuje ljudi, njihove pravice in državo.
Osrednja tema diplomske naloge je preiskovalni intervju po angleškem modelu PEACE, s katerim policija pridobiva točne in zanesljive informacije, trdne dokaze, dokazuje krivdo osumljencu in odkriva resnico o kaznivem dejanju. Sestavljen je iz petih faz (priprava in načrtovanje; vpleti in pojasni; pogovor, razjasnjevanje in soočenje; zaključek ter vrednotenje). Pomembno je, da je osumljenec seznanjen s pravicami, ki jih ima med zaslišanjem, da so mu omogočeni odmori med pridržanjem in se pogovor med njim in preiskovalcem snema. Poudarek je na dobri pripravi in izpeljavi intervjuja, gradnji medsebojnega odnosa med preiskovalcem in osumljencem, predstavitvi dokazov, primerni komunikaciji ter postavljanju premišljenih vprašanj. Izogniti pa se je potrebno obtožbam, domnevanju krivde in izsiljevanju priznanj.
Predstavljena je tudi pravna ureditev zaslišanja v Sloveniji, katera policijsko zaslišanje ne uvršča v kazenski postopek, ampak v predkazenski, zato tudi informacije, ki jih zbere policija in morebitno priznanje storilca, nimajo dokazne vrednosti na sodišču. Vse to je zgolj podlaga za uradno zaslišanje, ki ga v kazenskem postopku opravi preiskovalni sodnik.
Postopek zaslišanja, dovoljene in prepovedane metode ter pravice osumljenca so urejene v Zakonu o kazenskem postopku, medtem ko je pristojnost policije stvar Zakona o policiji in Zakona o nalogah in pooblastilih policije.
Keywords: kazniva dejanja, osumljenci, zaslišanje, forenzična psihologija, metode, diplomske naloge
Published in DKUM: 19.01.2016; Views: 1277; Downloads: 215
Full text (504,98 KB) |
9. Problematika prepoznavanja obrazov s pomočjo fotorobota : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloTomaž Vačun, 2015, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga govori o problemih, ki nastajajo pri prepoznavi obrazov s pomočjo fotorobota. Raziskali smo tudi druge teme, ki so v neposredni povezavi s fotorobotom.
Najprej smo predelali prepoznavanje: kaj sploh je prepoznavanje, kako poteka, kateri so dejavniki, ki vplivajo na prepoznavanje. V tem sklopu smo opisali še zaznavanje, saj je zelo pomemben del prepoznavanja. Dotaknili smo se napak, ki se pojavijo pri prepoznavanju, in vloge spomina in vida pri prepoznavanju. Opisan je primer, pri katerem je zaradi različnih dejavnikov prišlo do napačne prepoznave in s tem do obsodbe nedolžne osebe. Raziskali smo različne načine prepoznavanja, kot sta na primer prepoznavna vrsta in prepoznava oseb s pomočjo fotografij.
Glavna tema je fotorobot. Najprej smo opisali zgodovino fotorobota: kje je nastal in kdo ga je izumil. Raziskali smo različne računalniške programe za izdelavo fotorobotov, ki so danes v uporabi po vsem svetu. Opisali tudi študijo uporabe fotorobota v ZDA: kje vse je v uporabi, kako ga uporabljajo, kako izobražujejo strokovnjake za izdelavo fotorobotov. Ugotavljali smo tudi, kako lahko izboljšamo izdelavo fotorobotov in kako je fotorobot utemeljen v slovenski zakonodaji.
Na začetku smo zastavili tri hipoteze, ki smo jih do zaključka diplomske naloge potrdili ali zavrnili. Hipotezi, da mora biti izdelovalec fotorobota umetnik in da je prepoznava s pomočjo fotorobota 100-odstotno učinkovita, smo zavrgli. Hipotezo, da mora biti fotorobot narejen v roku 24 ur oziroma čim hitreje, kot je lahko, pa smo potrdili.
Keywords: kazniva dejanja, storilci, osumljenci, prepoznave, fotoroboti, pričanje, zanesljivost, verodostojnost, diplomske naloge
Published in DKUM: 15.01.2016; Views: 1808; Downloads: 217
Full text (457,04 KB) |
10. Policijska pristranskost in pojav izsiljenih priznanj : diplomsko delo univerzitetnega študijaAdam Silić, 2015, undergraduate thesis Abstract: Ljudje se pogosto ne zavedamo vpliva, ki ga ima zunanji svet na nas. Človek je po naravi analitik, kar pomeni, da neprestano zbira, obdeluje in tolmači podatke iz okolice. Podatkom, ki jih obdelamo, vedno dodamo osebno noto, jih poosebimo. V diplomskem delu z naslovom policijska pristranskost in pojav izsiljenih priznanj bomo predstavili policijsko zaslišanje v predkazenskem postopku.
Zaslišanje je pomemben del predkazenskega postopka, ki ima lahko odločilen vpliv na nadaljnji potek kazenskega postopka in na sodbo. Policisti naj bi bili pri svojem delu čimbolj objektivni, kar je v praksi velikokrat težko. Vsaka oseba že v mladosti razvije različne obrambne mehanizme, ki imajo velik vpliv tudi kasneje v življenju, kar je lahko nevarno, še posebej takrat, ko ima taka oseba določena pooblastila, moč. Tako kot ostali ljudje, so policisti žrtve predsodkov in stereotipov, ter tudi sami stereotipizirajo in imajo predsodke, kar posledično vodi v razvoj pristranskosti. Ravno zato je pri opravljanju vsake policijske naloge, ne zgolj zaslišanja, potrebna visoka raven strokovnosti, usposobljenosti, zakonitosti in etičnosti. Nestrokovno izvedeno zaslišanje lahko hitro vodi v hujše kršitve zakonov, Ustave in človekovih pravic in temeljnih svoboščin, in ravno zato smo zaslišanju v tem delu posvetili tolikšno pozornost. Svoboda ima za človeka neprecenljivo vrednost, in je danes ena najbolj cenjenih dobrin in pravic.
Keywords: osumljenci, zaslišanje, policija, priznanje, izsiljena priznanja, človekove pravice, diplomske naloge
Published in DKUM: 19.10.2015; Views: 1309; Downloads: 204
Full text (532,43 KB) |
