| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 470
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Učenčevo dojemanje razrednika in razredne ure
Mojca Bobovnik, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo se ukvarjali predvsem z razrednikom in razrednimi urami ter tem, kako učenci dojemajo razrednika, in kakšni so njihovi občutki. Najprej smo opredelili osnovne pojme s področja razrednih ur in razrednikovih nalog. Ugotovili smo, da je biti razrednik poslanstvo z veliko odgovornostjo in različnimi vlogami, zaradi katerih mora znati povezovati znanje in izkušnje številnih področij. Anketo smo oblikovali na podlagi te literature in jo izvedli na dveh osnovnih šolah v 8. in 9. razredu. Preverili smo, ali obstajajo statistično značilne razlike glede na spol, razred ali obiskovano šolo. Zanimalo nas je, kakšen je odnos učencev do razrednika, kakšni so občutki ob razredniku, o čem se pri razrednih urah pogovarjajo in na kakšen način te potekajo. Ugotovitve so bile večinoma pričakovane. Teme, ki se najpogosteje obravnavajo pri razrednih urah se tičejo ocen, izostankov, težav v razredu, konfliktov, pa tudi prijateljev, medosebnih odnosov, strpnosti, ljubezni. Učenci se strinjajo, da je dobro in dovolj, če imajo razredno uro 1 x tedensko. V obeh šolah razredna ura največkrat poteka frontalno, drugih metod je zelo malo. Presenetilo nas je, da obstajajo statistično značilne razlike glede na šolo, ki jo obiskujejo. Te razlike so predvsem na področju obravnavanih tematik pri razrednih urah. V OŠ Jurija Vege Moravče se pogosteje pogovarjajo o prijateljih, medtem ko se v OŠ Radlje ob Dravi pogosteje pogovarjajo o izostankih in težavah. Učenci OŠ Jurija Vege Moravče učitelju tudi bolj zaupajo, se ob njem bolje počutijo, prav tako pa jim razredna ura tudi bolj pomaga pri reševanju težav tako doma kot tudi v šoli.
Ključne besede: Razredna ura, razredništvo, odnos do razrednika, učenci, osnovna šola.
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 2; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (569,54 KB)

2.
Stališča študentov razrednega pouka do socialne sprejetosti nadarjenih učencev v osnovni šoli
Eva Kragolnik, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu opredeljujemo socialno sprejetost nadarjenih učencev elementarne stopnje izobraževanja. Nadarjeni učenci imajo namreč zaradi svojega naziva pogosto težave z okoljem, privede lahko tudi do socialne izoliranosti. V teoretičnem delu so predstavljene definicije nadarjenosti, odnos med nadarjenostjo in talentiranostjo. V nadaljevanju so predstavljene stopnje prepoznavanja nadarjenih učencev in delo z njimi ter s tem povezana temeljna načela. Sledi opis značilnosti nadarjenih učencev in področja osebnostnih lastnostih te skupine učencev. Podrobneje je predstavljena tudi socialna sprejetost nadarjenih učencev in težave, s katerimi se srečujejo v socialnem okolju. Zatem sledi še opis, kako šolsko okolje vpliva na socialno sprejetost nadarjenih učencev, kako je z njihovo samopodobo in kakšna morata biti svetovanje in podpora za te učence. Cilj empiričnega dela je raziskati in analizirati stališča študentov razrednega pouka do socialne sprejetosti nadarjenih učencev v osnovni šoli. Osredotočili smo se predvsem na to, ali študentje menijo, da nadarjeni učenci v osnovni šoli med vrstniki zavzemajo dober ali slab sociometrični položaj in ali študentje menijo, da je to odvisno od učenčevega spola – torej, ali študentje menijo, da so nadarjene deklice med vrstniki bolj priljubljene kot dečki ali menijo, da so nadarjeni dečki med vrstniki bolj priljubljeni kot deklice. Zanimalo nas je tudi, ali letnik študija razrednega pouka vpliva na stališča študentov do socialne sprejetosti nadarjenih učencev v osnovni šoli. Za raziskavo smo uporabili dekriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega raziskovanja, v raziskavi pa je sodelovalo 200 študentov od 1. do 4. letnika. V vsakem letniku je bilo anketiranih 50 študentov. Ugotovili smo, da večina študentov meni, da so nadarjeni učenci v osnovni šoli med vrstniki slabo sprejeti. Ugotovili smo tudi, da večina študentov meni, da spol ne vpliva na socialno sprejetost nadarjenih učencev. Rezultati so prav tako pokazali, da se stališča študentov razrednega pouka do socialne sprejetosti nadarjenih učencev v osnovni šoli delno razlikujejo glede na njihov letnik študija. Do statistično značilnih razlik je prišlo pri 8 trditvah, to so: - nadarjeni učenci v osnovni šoli so med sošolci slabo sprejeti, - nadarjeni učenci v osnovni šoli imajo težave pri vključevanju v interakcije s sošolci, - nadarjeni učenci v osnovni šoli so pogosto izolirani s strani svojih sošolcev, - nadarjeni učenci v osnovni šoli se pogosto kar sami umaknejo pred sošolci, - nadarjeni učenci v osnovni šoli lahko občutijo izoliranost tudi s strani svojih bratov/sester, - kadar so nadarjeni učenci izolirani s strani svojih sošolcev, se lahko zgodi, da za svojo drugačnost začnejo kriviti sebe, - nadarjene učence v osnovni šoli vrstniki pogosto izolirajo tudi zato, ker jih imajo za posebne ljudi, - nadarjeni učenci v osnovni šoli so slabše sprejeti med vrstniki kot nenadarjeni.
Ključne besede: Nadarjeni učenci, delo z nadarjenimi učenci, socialna sprejetost nadarjenih učencev, osnovna šola, odkrivanje nadarjenosti.
Objavljeno: 21.07.2021; Ogledov: 12; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

3.
Problemski pouk pri tehniki in tehnologiji v osmem razredu osnovne šole
Andrej Velikonja, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Problemski pouk pri tehniki in tehnologiji v osmem razredu osnovne šole je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Teoretični del je razdeljen na dva sklopa. V prvem sklopu so predstavljena izhodišča za sodoben, kakovosten pouk, ki sledi kompetencam vseživljenjskega učenja (kompetencam 21. stoletja). Drugi sklop je posvečen strukturi učnega načrta predmeta Tehnika in tehnologija v osnovni šoli (Učni načrt, 2011). Na podlagi teoretičnih izhodišč smo pri predmetu tehnika in tehnologija v osmem razredu osnovne šole načrtovali didaktične sklope, zasnovali in izvajali vsebine tehnike in tehnologije po predstavljenih izhodiščih, metodah in oblikah na učenca usmerjenega pouka ter opazovali rezultate. Za analizo so bile uporabljene osnovne opisne statistike in kvalitativne metodološke metode (spremljanje dejavnosti, anekdotični zapisi in fotografsko spremljanje dejavnosti). Cilj naloge je bil analizirati naslednje vidike: – didaktični in metodični vidiki načrtovanja in izvedbe nalog z vidika ciljev in kompetenc 21. stoletja, – načrtovanje didaktičnih sklopov, ki zajemajo ustvarjalne vsebine področja tehnike in tehnologije v osmem razredu osnovne šole, – vpliv prostorskih in materialnih pogojev dela na izvedbo zastavljenih nalog, – vrednotenje postopkov dela in rezultatov dela učencev, ki so nastali na podlagi meril, oblikovanih v okviru načrtovanih vsebin pouka.
Ključne besede: osnovna šola, tehnika in tehnologija, problemski pouk, kompetence 21. stoletja
Objavljeno: 25.05.2021; Ogledov: 82; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (5,65 MB)

4.
Stališča učiteljev razrednega pouka do uporabe e-gradiv pri predmetu spoznavanje okolja
Saša Šuligoj, 2021, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil raziskati stališča učiteljev razrednega pouka do uporabe e-gradiv pri predmetu spoznavanje okolja. V teoretičnem delu so predstavljeni predmet spoznavanje okolja, informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT), njena vloga, učinki in načini uporabe v procesu izobraževanja, digitalna pismenost, sodobni učni mediji in njihova uporaba pri pouku, e-gradiva in njihova vloga v izobraževanju ter pri spoznavanju okolja. Predstavljenih je pet različnih e-gradiv, ki so namenjena uporabi pri spoznavanju okolja ter pregled temeljnih ugotovitev dosedanjih raziskav z omenjenega področja. V empiričnem delu smo raziskali stališča učiteljev do uporabe e-gradiv pri spoznavanju okolja, kako učitelji e-gradiva vključujejo v pouk, kakšno je njihovo mnenje glede lastne usposobljenosti za delo z e-gradivi ter kakšnih oblik dodatnega usposabljanja s tega področja si želijo. Rezultati raziskave so pokazali, da so učitelji soglašali ali delno soglašali s trditvami. Najbolj so soglašali s trditvijo »Uporaba e-gradiv pri pouku spoznavanja okolja ne more nadomestiti lastne izkušnje raziskovanja in zaznavanja okolja.«, najmanj pa s trditvijo »Z uporabo e-gradiv pri pouku spoznavanja okolja spodbujamo emocionalni in socialni razvoj učencev.«. Večina učiteljev e-gradiva uporablja vsaj 1-krat ali 3-krat na mesec, najpogosteje pri obravnavi nove učne snovi in ponavljanju, najmanj pa pri preverjanju/ocenjevanju.Pouk z e-gradivi najpogosteje izvedejo v frontalni, najredkeje pa v individualni učni obliki. Najpogosteje jih v pouk vključijo pri obravnavi sklopov promet, čas in človek. Manj kot polovica učiteljev si želi e-gradiva pogosteje vključiti v pouk, kot najpogostejši razlog neuporabe pa so navedli pomanjkanje ustreznih e-gradiv. Pri pouku največkrat uporabijo e-gradivo portala Lilibi.si. Večina učiteljev je mnenja, da so za delo z e-gradivi ustrezno usposobljeni, v primeru dodatnih usposabljanj pa si le-teh najpogosteje želijo v obliki delavnic.
Ključne besede: e-gradiva, spoznavanje okolja, osnovna šola, stališča, učitelji
Objavljeno: 17.05.2021; Ogledov: 103; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (5,57 MB)

5.
Medvrstniško nasilje v osnovni šoli in spoprijemanje z njim
Iren Paller, 2020, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu zaključnega dela smo opisovali sam pojav nasilja. Koboltova (1991; povz. po Aničić idr., 2002) pravi, da je nasilje potencialno del vsakega posameznika. Brejc in drugi (2009) nasilno ravnanje v medosebnih odnosih razlagajo kot nekaj nedopustnega, saj s takšnim vedenjem kršimo pravice sočloveka. Nadaljevali smo z osvetlitvijo pojmov medvrstniškega nasilja in zlorabe moči. Predstavili smo opredelitev medvrstniškega nasilja ter značilnosti, vrste in vloge učencev v medvrstniškem nasilju. Habbe (2000) omenja, da se otrok v fazi odraščanja vključuje v različna nova okolja. To so vrtec, šola in igrišče, kjer je primoran stopiti v stik z drugimi otroki in odraslimi. Pečjakova (2014) za nasilje, ki se odvija med vrstniki, uporablja izraz iz novejše literature – medvrstniško nasilje. Vidi ga kot agresivno vedenje, ki je namerno in vključuje neravnovesje moči med žrtvijo in napadalcem. Pomemben del teoretičnega dela naloge je bil predstavitev vloge in aktivnosti šole pri nasilju. Habbe (2000) poudarja, da je za učinkovito obvladovanje varnosti učencev pomembno ozračje, ki ne dovoljuje nasilja, da šola oblikuje lastno strategijo in ima razvit sistem za preprečevanje nasilja in takojšnje ukrepanje v primeru nasilja. Cankar in drugi (2009) dodajajo, da kakovostno sodelovanje in tesno povezovanje staršev in šole prav tako veliko pripomore k učinkovitemu doseganju vzgojno-izobraževalnega cilja. Na koncu prvega dela smo opisali pristope, ki so učinkoviti pri zmanjševanju medvrstniškega nasilja. K reševanju nasilja v šoli lahko pristopimo tudi s šolsko in vrstniško mediacijo, ki ju prepoznamo po njuni nevtralni in spodbujevalni naravi (Kroflič idr. 2011). Za mediacijo je značilno, da išče rešitve, spodbuja sodelovanje in ne brska po preteklosti ter ni usmerjena na vzroke za dogodke (Prgić, 2011). Učenci se naučijo konstruktivnega reševanja konfliktov, kako jih bolje reševati (Prgić, 2010). Navedeno je bilo, da je nasilje, ki se pojavlja v šolah, vezano na družinske, medvrstniške odnose in različne dejavnike v šoli. Glede na to je bilo pomembno, da smo raziskali, kakšno vlogo ima pri tem razrednik. V empiričnem delu smo želeli preučiti tematiko medvrstniškega nasilja, kakšne možnosti ima razrednik pri medvrstniškem nasilju in kako se učitelji razredniki spoprijemajo z njim. Zanimalo nas je stališče učiteljev razrednikov, kako pogosto zaznavajo ta pojav v njihovem razredu, kako se mu zoperstavljajo ter kako ga rešujejo. Uporabili smo deskriptivno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika za učitelje razrednike na sedmih (dvojezičnih in enojezičnih) izbranih osnovnih šolah. Vzorec anketirancev je obsegal 60 učiteljev v prvi triadi in 32 učiteljev v drugi triadi. Podatke smo interpretirali na podlagi absolutne in odstotne frekvence, kot tudi z analizo odvisnih zvez med spremenljivkami z χ² preizkusom na ravni tveganja (p ≤ 0,05). Rezultati so pokazali, da obstajajo statistično značilne razlike v zaznavanju pojava medvrstniškega nasilja. Statistično delne razlike so v pogostosti medvrstniškega nasilja glede na spol učencev, v najpogostejši obliki medvrstniškega nasilja v razredu med fanti in med dekleti, v učiteljevem spopadanju z medvrstniškim nasiljem, v učiteljevih prijemih ob zaznavi medvrstniškega nasilja, v ukrepih za ohranjanje nenasilja in v vplivu šolske mediacije na učenca in razred. V primeru mnenja učiteljev o padanju, naraščanju ali nespreminjanju medvrstniškega nasilja na šolah nismo odkrili statistično značilne razlike, torej ugotovitve kažejo različna mnenja učiteljev. V zaključnem delu naloge so podane temeljne ugotovitve, kjer napovemo trende in nekaj rešitev za reševanje in obvladovanje medvrstniškega nasilja.
Ključne besede: medvrstniško nasilje, osnovna šola, učitelj razrednik, učinkoviti pristopi
Objavljeno: 23.03.2021; Ogledov: 133; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (548,24 KB)

6.
Poznavanje črk in branje besed v prvem razredu
Tanja Vinarnik, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Poznavanje črk in branje besed v prvem razredu smo s pomočjo literature v teoretičnem delu najprej opisali poslušanje, govor in branje. Poudarek magistrskega dela je v empiričnem delu, kjer smo s pomočjo dveh preizkusov pri otrocih starih med 5 in 6 let ugotavljali predznanje na področju prepoznavanja črk in branja besed. Raziskavo smo izvedli na dveh osnovnih šolah (osnovna šola A, osnovna šola B), rezultati pa so pokazali, da so v prvem razredu učenci z različnimi predznanji glede prepoznavanja črk in branja besed. Nekateri so uspešno rešili oba preizkusa, spet drugi so imeli težave pri prepoznavanju črk ali branju besed.
Ključne besede: Branje, poslušanje, govor, črke, besede, učenci, osnovna šola
Objavljeno: 11.03.2021; Ogledov: 129; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (2,06 MB)

7.
Didaktične igre pri učenju in poučevanju angleškega jezika v 6. razredu osnovne šole
Maruša Duh, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo govori o poučevanju in učenju angleščine skozi igro. Proučili smo šest vrst iger, in sicer družabne igre, predstavitvene igre, kvizi, glasbene igre in digitalne igre. Vrste iger se lahko medsebojno prepletajo; igra lahko spada v več kategorij hkrati. Učitelji lahko s pomočjo tehnologije uporabljajo tudi igre. Nedavna tehnologija, na primer uporaba interaktivnih tabel, je olajšala uporabo vseh vrst iger. Domače naloge so bistveni del učnega procesa, saj se učenje ne ustavi v šoli. Domača naloga je lahko tudi igra, zato ponujamo primere za vsako vrsto igre za poučevanje v učilnici in učenje doma – domača naloga. Namen naše raziskave je bil raziskati odnos učencev do uporabe iger pri učenju in poučevanju angleškega jezika v 6. razredu. Za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik. Vzorec predstavlja 642 učencev 6. razreda osnovnih šol po vsej Sloveniji. Obravnavali smo devet raziskovalnih vprašanj in postavili šest hipotez, od katerih smo jih potrdili pet. Zanimivo bi bilo raziskovati še naprej in ugotoviti, ali bi se rezultati razlikovali, če bi izbrali starejše ali mlajše učence.
Ključne besede: angleški jezik, osnovna šola, igre, edukacija, domače naloge
Objavljeno: 18.02.2021; Ogledov: 157; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

8.
Pomen izobraževanja osnovnošolcev s področja temeljnih postopkov oživljanja
Marko Kukovec, 2020, magistrsko delo

Opis: V Sloveniji je stopnja nudenja temeljnih postopkov oživljanja ljudem, ki doživijo srčni zastoj, zelo nizka. Eden izmed razlogov, da se očividci raje umaknejo, je njihovo neznanje. Zato marsikje po svetu učijo osnovnošolce temeljnih postopkov oživljanja in uporabe avtomatskih zunanjih defibrilatorjev. S tem želijo skozi leta izobraziti čim večje število populacije.
Ključne besede: TPO, temeljni postopki oživljanja, oživljanje, prva pomoč, osnovna šola, defibrilator, CPR, cardiopulmonary resuscitation, first aid, basic life support, defibrillator, teach CPR, primary school, elementary school.
Objavljeno: 10.02.2021; Ogledov: 194; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (887,09 KB)

9.
PRIMERJAVA UČNIH NAČRTOV ZA GEOGRAFIJO V JAVNIH IN WALDORFSKIH OSNOVNIH ŠOLAH V SLOVENIJI IN NEKATERI VIDIKI KVALITATIVNE ANALIZE OBEH TIPOV OSNOVNIH ŠOL
Klementina Kralj, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski seminarski nalogi so predstavljeni waldorfska pedagogika, njeni temelji in začetki ter značilnosti waldorfske osnovne šole. Teoretičnim osnovam sledi primerjava strukture in vsebine trenutno veljavnega učnega načrta geografije za javne osnovne šole in učnega načrta za waldorfske osnovne šole. Na podlagi primerjave je bilo mogoče ugotoviti, da med učnima načrtoma geografije za javne in waldorfske osnovne šole, kljub temu, da sta na prvi pogled precej podobna, obstajajo razlike. Opravili smo tudi intervjuje z učiteljicama geografije walodorfske in javne osnovne šole, z materama učencev waldorfske in javne osnovne šole ter učencema, ki omenjeni šoli obiskujeta. S tem smo pridobili dodatni zorni kot primerjave pouka geografije na obeh omenjenih šolah.
Ključne besede: waldorfska pedagogika, waldorfska osnovna šola, učni načrt, primerjava
Objavljeno: 29.01.2021; Ogledov: 158; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (570,63 KB)

10.
Odnos ravnateljev do uporabe informacijsko komunikacijske tehnologije v osnovni šoli
Katja Krecenbaher Mernik, 2020, magistrsko delo

Opis: Orodja informacijsko komunikacijske tehnologije s svojimi mnogimi načini uporabe pospešujejo razvoj vseh vidikov družbe. Pospešujejo in ob enem olajšajo delo velike večine ljudi na različnih področjih. Da lahko ta orodja resno uporabimo tudi za poučevanje in ne le popestritev učne ure, so v preteklem šolskem letu spoznali vsi organi vpleteni v izobraževanje mladih. S tem namenom je pomembno, da pri otrocih razvijamo potrebne kompetence in veščine, ki omogočajo učinkovito in produktivno uporabo teh orodij za namene učenja. Kot pristojni organ osnovne šole je ravnatelj tisti, ki se mora zavzemati za vključevanje IKT v šolske učilnice. V opravljeni raziskavi smo naredili pregled in analizo dejavnikov, ki vplivajo na ravnateljev odnos do uporabe IKT v šolah. Za namene raziskave smo uporabili vprašalnik, razdeljen na štiri sklope. Prvi sklop je obravnaval splošne in demografske podatke, ki smo jih potrebovali za analizo, medtem ko so se ostali sklopi posvečali vsak svojemu dejavniku, ki lahko vpliva na odnos ravnatelja do IKT. Rezultati raziskave so bili nekoliko drugačni kot smo pričakovali, saj so pokazali, da je velika večina ravnateljev zelo zavzeta za uporabo IKT v šoli ter imajo do teh orodij pozitiven odnos.
Ključne besede: IKT, računalništvo, osnovna šola, ravnateljstvo, računalniška pismenost, odnos
Objavljeno: 24.12.2020; Ogledov: 234; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (602,39 KB)

Iskanje izvedeno v 0.34 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici