| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 478
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Medkulturna vzgoja na razredni stopnji in medkulturne kompetence bodočih učiteljev
Saša Nemec Tahirović, 2021, magistrsko delo

Opis: Medkulturna vzgoja in izobraževanje učenca razvija v posameznika, ki ohranja svojo kulturno identiteto, hkrati pa spoštuje in se povezuje s pripadniki tuje kulture, razvija svojo splošno medkulturno zmožnost in pridobiva medkulturne kompetence za boljše delovanje v sodobni družbi (Sedmak in Ženko, 2010). Učitelj ima tako pri medkulturni vzgoji in izobraževanju odločilno vlogo. V magistrskem delu predstavljamo empirično raziskavo o medkulturni občutljivosti in posedovanju medkulturnih kompetenc bodočih učiteljev. Raziskava je bila izvedena med 111 študenti Pedagoške fakultete, smeri Razredni pouk v šolskem letu 2020/21. Zanimalo nas je poznavanje in uporaba medkulturnosti in občutljivost vprašanih, vpliv medkulturne vzgoje in izobraževanja, medkulturne kompetence, izobraževanje bodočih učiteljev in dejansko stanje vključevanja teh vsebin v osnovnih šolah ter metode dela. Rezultati raziskave so pokazali da bodoči učitelji v večini razumejo pojem medkulturnost in le tega dojemajo kot sodelovanje med pripadniki različnik kulturnih skupin. Anketirani učitelji so medkulturno občutljivi in se strinjajo, da imata medkulturna vzgoja in izobraževanje velik življenjski vpliv. Iz rezultatov je še razvidno, da anketirani študentje razumejo vlogo medkulturno kompetentnega učitelja in sebe ocenjujejo kot takšne, čeprav se več kot polovica v času študija ni medkulturno izobraževalo. Študentje čutijo potrebo po dodatnem izobraževanju. Študentje prav tako menijo, da se pri predmetih družba in spoznavanje okolja ne zajema dovolj ciljev iz področja medkulturnosti, prav tako pa velika večina ni zaznala obravnave vsebin medkulturnosti v okviru njihovega praktičnega usposabljanja.
Ključne besede: medkulturnost, kompetenca, družba, vzgoja, izobraževanje, osnovna šola
Objavljeno: 17.11.2021; Ogledov: 34; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,97 MB)

2.
Poučevanje na daljavo pri pouku spoznavanja okolja v času epidemije
Valentina Kmetec, 2021, magistrsko delo

Opis: V času epidemije COVID-19 so morali učitelji zaradi zaprtja šol in pojavnosti poučevanja na daljavo nemudoma spremeniti in prilagoditi način svojega dela. Vse pogosteje se je pričelo uveljavljati obrnjeno učenje in poučevanje, katerega glavni element so video razlage - vnaprej posnete učiteljeve razlage, ki jih učenci predelajo samostojno, nato pa se o njihovi vsebini na skupinskih srečanjih pogovorijo z učiteljem. Namen magistrskega dela je bil na osnovi 14 izbranih kriterijev analizirati video razlage, namenjene poučevanju na daljavo pri pouku spoznavanja okolja za 1., 2. in 3. razred osnovne šole. Analizo smo izvedli v mesecih junij in julij 2021. Analizirali smo 178 video razlag. Ugotovili smo, da učitelji v največji meri upoštevajo kriterije o vključevanju spodbujanja/motiviranja učencev za sodelovanje v video razlagah, učnih ciljev, ki so skladni glede na vsebino video razlage in učni načrt, medpredmetnega povezovanja in oblikovanju časovno primernih video razlag glede na artikulacijsko stopnjo. V najmanjši meri so upoštevali kriterije o vključevanju individualizacije/diferenciacije, didaktičnih iger in poskusov/eksperimentov v video razlage, ki bi jih učenci lahko izvajali v domačem okolju.
Ključne besede: Epidemija, poučevanje na daljavo, spoznavanje okolja, video razlage, osnovna šola
Objavljeno: 17.11.2021; Ogledov: 39; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (3,50 MB)

3.
Problematika eksperimentalnega dela na daljavo pri predmetu naravoslovje in tehnika na območju savinjske regije med epidemijo covid-19
Ajda Prušek, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Problematika eksperimentalnega dela na daljavo pri predmetu naravoslovje in tehnika na območju savinjske regije med epidemijo covid-19 sestavljata dva glavna dela – teoretični in empirični del, na koncu pa še manj obsežen praktični del. Teoretični del je razdeljen na tri večje sklope: pedagoško-didaktični sklop (pomen izkustvenega učenja in eksperimentalnega dela pri predmetu naravoslovje in tehnika), geografsko-zgodovinski sklop (predstavitev savinjske statistične regije) in epidemija covid-19 (povzetek nekaj tujih in slovenskih člankov o šolanju na daljavo). V empiričnem delu so predstavljeni rezultati, pridobljeni z anketiranjem učiteljev 4. in 5. razreda na področju savinjske regije. Ugotovili smo, da so se učitelji s poučevanjem na daljavo spopadali zelo različno. Večina učiteljev je od učencev pričakovala tudi samostojno eksperimentiranje doma, pri tem pa so se spopadali z nekaj težavami. V praktičnem delu smo na podlagi rezultatov empiričnega dela predstavili nekaj predlogov za eksperimentalno delo doma v primeru ponovnega zaprtja šol. Predlogi so napisani za sklop spreminjanja lastnosti snovi za 4. razred in snovi v naravi za 5. razred osnovne šole. 
Ključne besede: osnovna šola, naravoslovje in tehnika, eksperimentalno delo, covid-19, šolanje na daljavo
Objavljeno: 11.11.2021; Ogledov: 46; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (5,42 MB)

4.
Učenci z epilepsijo v osnovni šoli
Aleksandra Žunič, 2021, magistrsko delo

Opis: Epilepsija je ena najstarejših in najpogostejših nevroloških bolezni, ki se žal pojavlja tudi v zgodnji otroški dobi in lahko na različne načine vpliva na kakovost življenja mladega posameznika tako doma kot tudi v širšem socialnem okolju. Namen teoretičnega dela magistrske naloge je predstaviti epilepsijo, različne vrste napadov, vzroke za pojav bolezni, prvo pomoč pri generaliziranih epileptičnih napadih, diagnosticiranje bolezni in različne možnosti zdravljenja. V nadaljevanju smo predstavili vpliv bolezni na delo učencev v šoli, pomen sodelovanja staršev, otrok in učiteljev (šole) ter prilagoditve, ki jih ti dolgotrajno bolni učenci potrebujejo v šoli, od posameznika do posameznika pa se razlikujejo, zato jih ni mogoče za vse poenotiti. Problematika, s katero smo se ukvarjali v empiričnem delu naloge, je seznanjenost učiteljev z epilepsijo pri učencih, ki obiskujejo redno osnovno šolo. Ugotavljali smo, ali so učitelji in specialni pedagogi s področja Pomurja, ki so sodelovali v naši raziskavi, seznanjeni z boleznijo, ali znajo ukrepati v primeru epileptičnega napada pri učencu, ali poznajo prilagoditve, ki jih takšni otroci potrebujejo pri svojem izobraževanju, ob koncu pa so nas zanimala še njihova osebna stališča do učencev z epilepsijo.
Ključne besede: Epilepsija, epileptični napadi, učenci z epilepsijo, osnovna šola, prilagoditve.
Objavljeno: 09.11.2021; Ogledov: 32; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (2,41 MB)

5.
Nabava osnovnih sredstev
Mihael Gojčič, 2021, diplomsko delo

Opis: Pomembnosti nabave osnovnih sredstev se ne zavedajo vsa podjetja enako. Podjetja, ki vlagajo v osnovna sredstva in jih nabavljajo, vedo, da imata prodaja in nabava neposreden stik z zunanjim okoljem in zato predstavljata ključni funkciji vsakega podjetja. Skoraj vsako podjetje se pri poslovanju sreča z nabavo, ki je ključnega pomena pri upravljanju podjetja, saj brez nje ne bi mogli uspešno poslovati, v nekaterih primerih pa lahko pride do nezaželenih zakasnitev v nadaljnjem procesu. Večina podjetij nabavlja osnovna sredstva. Te v grobem razdelimo na materialna in nematerialna. Med materialna sodijo zemljišče, zgradbe, oprema, stroji itd., med nematerialna pa pravice, licence, programska oprema, koncesije itd. Kot drobni inventar se lahko skupinsko izkazuje opredmeteno osnovno sredstvo, katerega posamična nabavna vrednost ne presega 500 evrov po dobaviteljevem računu. V diplomskem projektu bom predstavil osnovna sredstva, kako jih podjetja nabavljajo in kaj nabava sploh je. Vse skupaj bom predstavil na več primerih in utemeljil, zakaj je nabava osnovnih sredstev tako bistvena pri poslovanju podjetja.
Ključne besede: nabava, nabavni proces, osnovna sredstva, naročanje.
Objavljeno: 28.10.2021; Ogledov: 112; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

6.
Anksioznost pri govorjenju angleščine kot tujega jezika v osnovni šoli
Sara Ferk, 2021, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil preučiti stališča osnovnošolskih učencev do anksioznosti pri pouku angleščine kot tujem jeziku. Želeli smo ugotoviti razlike med zaznavanjem anksioznosti pri učencih 6. in 9. razreda v povezavi z njihovo učno uspešnostjo pri pouku angleščine (ANG) v preteklem šolskem letu in glede na spol učencev. Podrobneje so nas zanimala stališča osnovnošolskih učencev do anksioznosti pri govorjenju v ANG kot tujem jeziku (TJ) v OŠ. V empirični raziskavi je sodelovalo 150 udeležencev (6. in 9. razred) dveh OŠ v severovzhodni Sloveniji. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo mu dodali Lestvico za merjenje anksioznosti pri pouku tujega jezika (angl. Foreign language classroom anxiety scale - FLCAS; Horwitz idr., 1986). S pomočjo raziskave smo ugotovili, da na vzorcu slovenskih osnovnošolskih učencev obstajajo statistično značilne razlike med doživljanjem anksioznosti učencev pri pouku ANG kot TJ glede na spol, starost in učno uspešnost učencev v preteklem šolskem letu. Ugotavljamo, da se višja stopnja anksioznosti kaže pri učenkah in učencih 6. razreda ter pri tistih udeležencih, ki so v preteklem šolskem letu imeli nižje zaključne ocene pri pouku ANG kot TJ. Ugotavljamo, da udeleženci višjo stopnjo anksioznosti pri govorjenju ANG kot TJ doživljajo zaradi sošolcev, pred začetkom govorne situacije, pri govornih nastopih in pri pouku ANG v učilnici in ne pri pouku na daljavo. Ugotavljamo tudi, da imajo udeleženci težave pri izgovorjavi v ANG. Prav tako ugotavljamo, da udeleženci sami tehnik sproščanja za lajšanje govorne anksioznosti pri pouku ANG kot TJ ne izvajajo pogosto. Po mnenju učencev učitelji tehnik sproščanja za lajšanje govorne anksioznosti učencev pri pouku ANG kot TJ izvajajo le redko, kar je zelo zaskrbljujoče. Pridobljene ugotovitve so lahko učiteljem angleščine v poduk, da razmislijo o izboljšanju svojih učiteljskih sposobnosti, ki bi bile učencem pri lajšanju anksioznosti v večjo korist.
Ključne besede: anksioznost, govorjenje, angleščina, osnovna šola, FLCAS
Objavljeno: 22.10.2021; Ogledov: 118; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

7.
Izbira in načrtovanje izdelkov pri pouku tehnike in tehnologije
Tanja Rojc, 2021, magistrsko delo

Opis: V osnovnih šolah imajo učitelji tehnike in tehnologije različne možnosti za izpeljavo pouka in s tem usvojitev ciljev, ki jih predpisuje učni načrt. Večina učiteljev daje poudarek praktičnemu pouku. Nanj se osredotoča tudi magistrska naloga, ki preučuje učiteljevo izbiro in načrtovanje izdelkov pri pouku tehnike in tehnologije. Najprej so pregledani učni načrti in učbeniški kompleti predmetov, ki v času osnovnošolskega izobraževanja vključujejo tehnične vsebine. Nadalje empirična raziskava ugotavlja načrtovanje in izbiro izdelkov učiteljev tehnike in tehnologije slovenskih osnovnih šol. Ugotovljeno je, da se učni cilji in predlagani izdelki pri tehniki in tehnologiji prepletajo z vsemi šolskimi predmeti, obravnavanimi v magistrski nalogi, še največ pa zlasti z neobveznim izbirnim predmetom tehnika. Raziskava je pokazala, da učitelji skoraj polovico šolskih ur pri tehniki in tehnologiji namenijo izdelavi izdelkov, ob tem učenci največkrat uporabljajo delovno gradivo, ki vsebuje ves potreben material za njihovo izdelavo. Pri izbiri ustreznih izdelkov učitelji sledijo vsebinam in ciljem učnega načrta ter ob tem izhajajo iz predznanj, želja in idej učencev. Na podlagi rezultatov raziskave so ob koncu ponujena nekatera priporočila in nabor izdelkov za načrtovanje učnih ur praktičnega pouka.
Ključne besede: Tehnika in tehnologija, praktični pouk, načrtovanje izdelkov, ideje, osnovna šola.
Objavljeno: 13.10.2021; Ogledov: 122; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,92 MB)

8.
Vključenost lokalnega okolja v obravnavo vsebin kulturne dediščine na razredni stopnji
Laura Anderlič, 2021, magistrsko delo

Opis: Kulturna dediščina predstavlja pomemben del našega življenja. V magistrski nalogi je predstavljen vpogled v sodelovanje osnovnih šol z lokalnim okoljem oziroma pripadniki starejše generacije glede vsebin kulturne dediščine. Naloga je sestavljena iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in empiričnega. Teoretični del magistrske naloge zajema izbrane vsebine in nekatere znanstvene ugotovitve o kulturni dediščini, poučevanju kulturne dediščine v osnovnih šolah in vključevanju lokalnega okolja v poučevanje teh vsebin. V empiričnem delu smo z anketnim vprašalnikom preverili stališča in mnenja pripadnikov starejše generacije o poučevanju kulturne dediščine v osnovnih šolah. Zanimalo nas je, kako opredeljujejo kulturno dediščino, kakšen odnos imajo do nje ter njihovo vključevanje v prenašanje kulturne dediščine domačim. Večina pripadnikov starejše generacije meni, da je v osnovnih šolah v Sloveniji premalo poučevanja in vpletanja vsebin kulturne dediščine v pouk in da imajo učitelji in učenci radi vsebine, ki so povezane s kulturno dediščino. Ugotovili smo, da je pri otrocih pomembno spodbujati zavest o kulturni dediščini. Večina pripadnikov starejše generacije prenaša kulturno dediščino svojim potomcem, zelo malo pa se le-ta prenaša na način sodelovanja z osnovnimi šolami in društvi. Ob besedni zvezi kulturna dediščina se anketirani najprej spomnijo na materialne stvari, pomeni pa jim vrednoto, ohranjanje in domovinsko zavest.
Ključne besede: kulturna dediščina, lokalno okolje, osnovna šola, didaktika, družboslovje
Objavljeno: 03.08.2021; Ogledov: 281; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

9.
Učenčevo dojemanje razrednika in razredne ure
Mojca Bobovnik, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo se ukvarjali predvsem z razrednikom in razrednimi urami ter tem, kako učenci dojemajo razrednika, in kakšni so njihovi občutki. Najprej smo opredelili osnovne pojme s področja razrednih ur in razrednikovih nalog. Ugotovili smo, da je biti razrednik poslanstvo z veliko odgovornostjo in različnimi vlogami, zaradi katerih mora znati povezovati znanje in izkušnje številnih področij. Anketo smo oblikovali na podlagi te literature in jo izvedli na dveh osnovnih šolah v 8. in 9. razredu. Preverili smo, ali obstajajo statistično značilne razlike glede na spol, razred ali obiskovano šolo. Zanimalo nas je, kakšen je odnos učencev do razrednika, kakšni so občutki ob razredniku, o čem se pri razrednih urah pogovarjajo in na kakšen način te potekajo. Ugotovitve so bile večinoma pričakovane. Teme, ki se najpogosteje obravnavajo pri razrednih urah se tičejo ocen, izostankov, težav v razredu, konfliktov, pa tudi prijateljev, medosebnih odnosov, strpnosti, ljubezni. Učenci se strinjajo, da je dobro in dovolj, če imajo razredno uro 1 x tedensko. V obeh šolah razredna ura največkrat poteka frontalno, drugih metod je zelo malo. Presenetilo nas je, da obstajajo statistično značilne razlike glede na šolo, ki jo obiskujejo. Te razlike so predvsem na področju obravnavanih tematik pri razrednih urah. V OŠ Jurija Vege Moravče se pogosteje pogovarjajo o prijateljih, medtem ko se v OŠ Radlje ob Dravi pogosteje pogovarjajo o izostankih in težavah. Učenci OŠ Jurija Vege Moravče učitelju tudi bolj zaupajo, se ob njem bolje počutijo, prav tako pa jim razredna ura tudi bolj pomaga pri reševanju težav tako doma kot tudi v šoli.
Ključne besede: Razredna ura, razredništvo, odnos do razrednika, učenci, osnovna šola.
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 285; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (569,54 KB)

10.
Stališča študentov razrednega pouka do socialne sprejetosti nadarjenih učencev v osnovni šoli
Eva Kragolnik, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu opredeljujemo socialno sprejetost nadarjenih učencev elementarne stopnje izobraževanja. Nadarjeni učenci imajo namreč zaradi svojega naziva pogosto težave z okoljem, privede lahko tudi do socialne izoliranosti. V teoretičnem delu so predstavljene definicije nadarjenosti, odnos med nadarjenostjo in talentiranostjo. V nadaljevanju so predstavljene stopnje prepoznavanja nadarjenih učencev in delo z njimi ter s tem povezana temeljna načela. Sledi opis značilnosti nadarjenih učencev in področja osebnostnih lastnostih te skupine učencev. Podrobneje je predstavljena tudi socialna sprejetost nadarjenih učencev in težave, s katerimi se srečujejo v socialnem okolju. Zatem sledi še opis, kako šolsko okolje vpliva na socialno sprejetost nadarjenih učencev, kako je z njihovo samopodobo in kakšna morata biti svetovanje in podpora za te učence. Cilj empiričnega dela je raziskati in analizirati stališča študentov razrednega pouka do socialne sprejetosti nadarjenih učencev v osnovni šoli. Osredotočili smo se predvsem na to, ali študentje menijo, da nadarjeni učenci v osnovni šoli med vrstniki zavzemajo dober ali slab sociometrični položaj in ali študentje menijo, da je to odvisno od učenčevega spola – torej, ali študentje menijo, da so nadarjene deklice med vrstniki bolj priljubljene kot dečki ali menijo, da so nadarjeni dečki med vrstniki bolj priljubljeni kot deklice. Zanimalo nas je tudi, ali letnik študija razrednega pouka vpliva na stališča študentov do socialne sprejetosti nadarjenih učencev v osnovni šoli. Za raziskavo smo uporabili dekriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega raziskovanja, v raziskavi pa je sodelovalo 200 študentov od 1. do 4. letnika. V vsakem letniku je bilo anketiranih 50 študentov. Ugotovili smo, da večina študentov meni, da so nadarjeni učenci v osnovni šoli med vrstniki slabo sprejeti. Ugotovili smo tudi, da večina študentov meni, da spol ne vpliva na socialno sprejetost nadarjenih učencev. Rezultati so prav tako pokazali, da se stališča študentov razrednega pouka do socialne sprejetosti nadarjenih učencev v osnovni šoli delno razlikujejo glede na njihov letnik študija. Do statistično značilnih razlik je prišlo pri 8 trditvah, to so: - nadarjeni učenci v osnovni šoli so med sošolci slabo sprejeti, - nadarjeni učenci v osnovni šoli imajo težave pri vključevanju v interakcije s sošolci, - nadarjeni učenci v osnovni šoli so pogosto izolirani s strani svojih sošolcev, - nadarjeni učenci v osnovni šoli se pogosto kar sami umaknejo pred sošolci, - nadarjeni učenci v osnovni šoli lahko občutijo izoliranost tudi s strani svojih bratov/sester, - kadar so nadarjeni učenci izolirani s strani svojih sošolcev, se lahko zgodi, da za svojo drugačnost začnejo kriviti sebe, - nadarjene učence v osnovni šoli vrstniki pogosto izolirajo tudi zato, ker jih imajo za posebne ljudi, - nadarjeni učenci v osnovni šoli so slabše sprejeti med vrstniki kot nenadarjeni.
Ključne besede: Nadarjeni učenci, delo z nadarjenimi učenci, socialna sprejetost nadarjenih učencev, osnovna šola, odkrivanje nadarjenosti.
Objavljeno: 21.07.2021; Ogledov: 210; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici