SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


61 - 70 / 391
Na začetekNa prejšnjo stran3456789101112Na naslednjo stranNa konec
61.
LIKOVNO PEDAGOŠKO DELO V OSNOVNIH ŠOLAH ZA OTROKE S POSEBNIMI POTREBAMI
Polona Kovač, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Likovno pedagoško delo na osnovnih šolah za otroke s posebnimi potrebami je zgrajeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo najprej opisali osnovno šolo za otroke s posebnimi potrebami in del predstavitve posvetili tudi obema osnovnima šolama, katerih učenci so sodelovali v raziskavi diplomskega dela. Nato smo se posvetili predstavitvi otrok s posebnimi potrebami, ki jih Komisija za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami uvršča v različne kategorije, glede na motnje, ki se v praksi pojavljajo. Prav tako smo predstavili splošne značilnosti otrokovega likovnega razvoja, ki jih lahko pričakujemo v času njegovega odraščanja. Ker so del naše raziskave otroci s posebnimi potrebami, smo v teoretičnem delu predstavili še, kakšno dodatno izobraževanje zahtevajo specializirane šole, ustanove in zavodi za pedagoge, ki poučujejo na takšnih izobraževalnih centrih. V diplomskem delu nas je predvsem zanimalo likovno izražanje otrok s posebnimi potrebami, zato smo se v praktičnem delu posvetili skupinam učencev, ki obiskujejo osnovno šolo za otroke s posebnimi potrebami. Spremljali smo jih pri delu in opazovali njihove spretnosti ter ugotavljali njihov razvoj likovnega izražanja. Z analizami likovnih del smo tako prišli do ugotovitev, ki so nam pripomogle k splošni predstavi o zmožnostih takšnih otrok pri likovnem ustvarjanju. Ugotovili smo, da so otroci s posebnimi potrebami pri likovni vzgoji sposobni ustvarjati in da so nadarjeni, ne glede na to, da jih pri izobraževanju pogosto ovirajo motnje, ki jih imajo. Vendar pa tudi pri tem predmetu prihaja do velikih razlik med učenci, zato smo v praktičnem delu nazorno analizirali likovna dela otrok s posebnimi potrebami in jih med seboj tudi primerjali. V praktični del smo vključili tudi metodo intervjuja in s tem osvetlili delo likovnih pedagogov na omenjenih osnovnih šolah.
Ključne besede: likovno pedagoško delo, osnovna šola za otroke s posebnimi potrebami, otroci s posebnimi potrebami, likovna vzgoja, likovni razvoj otroka
Objavljeno: 14.10.2010; Ogledov: 2401; Prenosov: 307
.pdf Celotno besedilo (12,09 MB)

62.
MOTIVIRANOST UČENCEV PRI PREDMETU DRUŽBA V 4. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Renata Mlakar, 2010, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Redkokdo z veseljem opravlja stvari, ki jih mora. To je še toliko bolj značilno za učence, zato je pomembno, da so le-ti za učenje ustrezno motivirani. Mnogo bolj zaželena in učinkovita kot zunanja je notranja motivacija. Tega se vedno bolj zavedajo tudi učitelji, ki poskušajo z ustreznimi pristopi k učenju poiskati zanimanje ter vzbuditi radovednost pri učencih. Kljub temu pa je večina učencev takih, ki so za učenje predvsem zunanje motivirani in se učijo zaradi ocen, nagrad in pričakovanj staršev, oziroma zato da se izognejo kaznim in grajam. Ker je osnovno vprašanje tega diplomskega dela, kaj učence pri pouku družbe najbolj motivira, se tako teoretični kot empirični del naloge nanašata prav na to tematiko. V teoretičnem delu so predstavljene naslednje teme: motivacija, motivi, potrebe, motivacijski cilji, učna motivacija in njeni elementi, motivirani in nemotivirani učenci, predmet družba, učne oblike in metode ter didaktične igre. V empiričnem delu smo ugotavljali priljubljenost predmeta družba med učenci in njihovo časovno obremenjenost za učenje tega predmeta doma. Anketiranje smo izvedli z 160-imi učenci 4. razredov osnovnih šol. Rezultati ankete kažejo, da je predmet družba bolj všeč dekletom kot fantom. Najpogostejša razloga priljubljenosti predmeta družba med temi učenci sta zanimiva in poučna učna snov ter pestra in razgibana učna ura. Med poukom jih najbolj motivira delo z novo tehnologijo (avdiovizualna sredstva), razne igre, kvizi, uganke ter neposreden stik z okoljem in predmeti. Večina učencev meni, da so pri tem predmetu uspešni in se ga doma radi učijo. Najbolj pa jih k učenju spodbujajo lepa ocena, temu sledi pohvala učiteljice/staršev in veselje, da se nekaj novega naučijo (statistično bolj značilno za dekleta).
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: Osnovna šola, učenci 4. razreda, predmet družba, motivacija
Objavljeno: 22.10.2010; Ogledov: 2705; Prenosov: 195
.pdf Celotno besedilo (822,66 KB)

63.
STRES NA DELOVNEM MESTU V OSNOVNIH ŠOLAH
Marinka Troha, 2010, diplomsko delo

Opis: Meseci pred zaključkom študija so stresni. Potrebno je opraviti še zadnji izpit, izbrati temo diplomske naloge, napisati dispozicijo in diplomsko nalogo ter jo tudi uspešno zagovarjati. In če smo že v stresu, smo se odločili, da bomo tudi pisali o stresu, ki ga kot mehanizem preživetja že tisočletja prenašamo iz roda v rod, saj nam omogoča, da se ustrezno in učinkovito prilagajamo spremembam. Je preprosto naraven del nas. In imamo tudi moč, da ta mehanizem obvladujemo. V diplomski nalogi bomo predstavili Osnovne šole na Notranjskem, na kakšen način se tam zaposlene učiteljice in učitelji vsakodnevno srečujejo s stresnimi situacijami in kako v teh situacijah reagirajo. Pri opravljanju določenih del v eni šoli, v enem razredu so zaposleni izpostavljeni enim vrstam stresnih obremenitev, drugod pa so soočeni z drugačnimi, manj stresnimi elementi. V delovnem okolju lahko povzročajo stres pri zaposlenih različni dejavniki. Napake in napačne odločitve, ki jih delajo zaposleni pod vplivom stresa, stanejo mnogo več kot sama bolezen; zato je potrebno dobro razmisliti, kaj nam povzroča stres, kaj lahko naredimo, da preprečimo stres in kako se soočiti z njim, ko se pojavi. Znanstveni dosežki nam dandanes že omogočajo, da z ohranjenim nadzorom nad lastnimi odzivi uravnavamo negativne posledice stresa in ohranjamo vse pozitivne stresne spodbujevalce. Poleg opisa osnovnih šol in stresa na splošno, smo predstavili tudi dve anketi, ki smo ju opravili med zaposlenimi na osnovnih šolah, rezultate pa podkrepili s tabelami in grafi. Prvi je anketni vprašalnik o stresu na delovnem mestu, drugi pa o organizacijski klimi in zadovoljstvu zaposlenih v podjetju. Slednjega bomo primerjali s povprečjem zadovoljstva zaposlenih v preko 600 slovenskih in hrvaških podjetjih ter nenazadnje skušali izluščiti vzroke za nastanek stresa pri učiteljih na osnovnih šolah. Za zaključek pa smo našteli še učinke raziskovalnega dela in možnosti za nadaljnje še uspešnejše premagovanje tega družbenega zla.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE stres organizacijska klima čustva zdravje osnovna šola zaposleni
Objavljeno: 24.01.2011; Ogledov: 1862; Prenosov: 200
.pdf Celotno besedilo (531,28 KB)

64.
EKOSISTEMSKE STORITVE KOT VSEBINE TERENSKEGA DELA PRI POUKU GEOGRAFIJE V OSNOVNI ŠOLI
Jasmina Vindiš, 2010, diplomsko delo

Opis: Ekosistemi opravljajo ekološke (ekosistemske) storitve v smislu produktivnosti kopenskega ekosistema (gradbeni les, les za ogrevanje, zdravila, pridelki) in produktivnosti vodnega ekosistema (ribe, morski sadeži). Oba ekosistema morata ostati produktivna. Druge ekološke (ekosistemske) storitve pa se nanašajo na procese, ki so nujni za delovanje sistema vzdrževanja življenja (podporne, regulacijske in kulturne ekosistemske storitve). Številni znaki kažejo, da se zmogljivost proizvodnje dobrin in opravljanja storitev ekositemov zmanjšuje. Zato je pomembno, da o pomembnosti ohranjanja ekosistemov opozorimo in učimo že v šolah, preko aktivnih metod dela, mlade generacije, katere bodo svoje vedenje in znanje prenesle v vsakdanje življenje in se bodo zavedale pomembnosti ohranjanja ekosistemov, kateri nam dajejo dobrine in storitve, od katerih je odvisna naša kvaliteta življenja in obstanek na Zemlji. V svetu lahko zaznamo nove okoljske probleme kot so upadanje podtalnice, klimatske spremembe in zaradi tega se pojavijo potrebe po celovitih pristopih pri poučevanju v fizični geografiji. V nalogi je poudarek na izobraževalnih vsebinah, kaj vse lahko izmerimo in dokažemo. Bistvo je, da bi tudi v geografiji bolje razumeli ekosistemske storitve, da bi jih znali izmeriti, prepoznati. Na osnovi poznavanja ekosistemskih storitev sem poiskala možnosti za geografijo, za terensko delo v osnovnih šolah in ozaveščanje ter podala nekaj predlogov. Znanja s področja ekosistemskih storitev in funkcij so nujna, ker smo usodno odvisni od ekosistemov. Učenci pri pouku geografije dobivajo znanja, ki so temeljna, predmetno in specifično vezana. Ekosistemske storitve pa so medpredmetna znanja, ki so še zelo šibka, vendar nujna. Pomembno je, da se zavemo, da smo in bomo kot učitelji geografije dolžni, z vidika poslanstva naše vede, delovati povezovalno. Zaključimo lahko, da je potrebno mlade v času geografskega izobraževanja že zgodaj opozarjati na prostor okoli njih, in sicer s preprostimi metodami, oblikami, pripomočki in pristopi v okviru rednega pouka geografije. Predvsem pa bi jih morali spodbujati k spoštovanju prostora in njihovi aktivni udeležbi v prostoru, saj morajo imeti ob koncu šolanja naslednjo ključno sposobnost: delovati kot odrasli, odgovorni in dejavni državljani.
Ključne besede: ekosistem, ekosistemske storitve, terensko delo, osnovna šola, pouk geografije, medpredmetna znanja, učni načrt.
Objavljeno: 07.01.2011; Ogledov: 2592; Prenosov: 387
.pdf Celotno besedilo (13,74 MB)

65.
PROMETNO ZNANJE IN RAVNANJE UČENCEV V OŠ ČRENŠOVCI
Manuela Kozlar, 2016, magistrsko delo

Opis: Diplomsko delo »Prometno znanje in ravnanje učencev v OŠ Črenšovci« je sestavljeno iz dveh zaokroženih celot – teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavljali literaturo v zvezi z raziskovalnim problemom. Podrobneje smo razložili pojem promet, prometne nesreče, razvojne značilnosti otrok pri vključevanju v promet ter pomen prometne varnosti. Predstavili smo tudi program prometne vzgoje v devetletni osnovni šoli, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v Republiki Sloveniji ter Prometno-varnostni načrt šole. V empiričnem delu pa je predstavljena analiza raziskave med učenci OŠ Črenšovci, kjer smo preverjali znanje ter stališča učencev o prometu, natančneje od 3. do 9. razreda. Za testiranje postavljenih hipotez smo uporabili test znanja in lestvico stališč. Zanimalo nas je tudi, kako na prometno znanje in ravnanje učencev vplivata spol in razred šolanja. Ugotovili smo, da imajo učenci dokaj dobro znanje o prometu, prav tako stališča. Postavljene hipoteze glede zveze med znanjem in stališči so bile večinoma zavrnjene.
Ključne besede: prometna varnost, prometna vzgoja, osnovna šola, razredna stopnja, ravnanje v prometu.
Objavljeno: 26.04.2016; Ogledov: 563; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (2,48 MB)

66.
VLOGA ŠOLSKE SVETOVALNE SLUŽBE PRI DELU Z NADARJENIMI UČENCI
Jasna Senekovič, 2010, diplomsko delo

Opis: Pravica vsakega otroka je, da napreduje tako hitro in tako daleč, kot le zmore, da uresniči svoje želje, potrebe in interese. Da je otroku omogočen celostni razvoj, je potrebno sodelovanje vseh udeležencev vzgojno-izobraževalnega procesa. V diplomskem delu smo raziskovali delo z nadarjenimi učenci v osnovni šoli. V nalogi smo posebej izpostavili vlogo šolske svetovalne službe pri delu z nadarjenimi. Hkrati smo posebno pozornost namenili tudi svetovanju nadarjenim otrokom in njihovim težavam. Predstavili smo celoten proces odkrivanja nadarjenih učencev in posamezne stopnje tudi opredelili. V empiričnem delu diplomske naloge smo raziskovali osnovna dejstva, povezana z delom z nadarjenimi učenci na osnovnih šolah, ter dejstva v povezavi s sodelovanjem šolskih svetovalnih delavcev z učitelji, vodstvom in starši nadarjenih otrok. Ob tem smo ugotavljali še potek dela šolskih svetovalnih delavcev z nadarjenimi. Na osnovi raziskanega smo ugotovili, da je sodelovanje z naštetimi ocenjeno kot dobro. Kot možne ovire pri delu z nadarjenimi pa so šolski svetovalni delavci navajali pomanjkanje časa; le malo svetovalnih delavcev namreč meni, da posveti dovolj časa in pomoči nadarjenim učencem.
Ključne besede: šolska svetovalna služba, svetovalni delavec, osnovna šola, nadarjeni učenci, koordinacija, svetovanje
Objavljeno: 15.12.2010; Ogledov: 2701; Prenosov: 390
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

67.
NA POTI K EVROPSKI FUNKCIONALNI VEČJEZIČNOSTI – UČENJE 2. TUJEGA JEZIKA V 3. TRIADI SLOVENSKIH OSNOVNIH ŠOL
Lucija Mirt, 2010, diplomsko delo

Opis: EU si prizadeva doseči dolgoročno zastavljeni cilj ‒ funkcionalno večjezičnost čim večjega odstotka prebivalstva držav članic. V ta namen je bilo že v preteklosti sprejetih več direktiv in priporočil ter pripravljenih veliko programov in projektov. Za vse to so bili in so še vedno potrebni ustrezni finančni vložki. Ti se dolgoročno vsekakor izplačajo, ker so vsi ti projekti dobro zastavljeni. Pri realizaciji projektov za vzpodbujanje večjezičnosti imajo pomembno vlogo tudi učitelji tujih jezikov, ki lahko z dobro zastavljenim delom, z uporabo pravih strategij in metod dela naredijo ogromen napredek predvsem pri mladih generacijah. Leto 2011/12 prinaša novelo zakona o uvedbi obveznega 2. tujega jezika v slovenske osnovne šole, ki ima že pred uvedbo tako svoje zagovornike, kot tudi kritike. Po eni strani se bodo s to novelo vsem učencem, ne glede na socialni status, odprle enake možnosti, da se učijo več kot en tuji jezik, kar je do sedaj veljalo za prioriteto tistih, katerim so starši to lahko financirali. Na drugi strani pa se je treba zavedati dejstva, da je ta obveza nekaterim učencem nelagodna. To kaže tudi empirični del te naloge, katerega podatki so pridobljeni na osnovi anketnega vprašalnika in prikazujejo odnos naključno izbranega vzorca učencev 7., 8. in 9. razreda do 2. tujega jezika. Med drugim so obravnavane tudi želje učencev, ki se nanašajo na obliko pouka pri 2. tujem jeziku, njihov odnos do hrvaščine in nemščine ter odnos do vstopa Slovenije v EU. Podatki so pokazali, da si anketiranci želijo pouka 2. tujega jezika v obliki izbirnega predmeta, kar pa ni v skladu s prihajajočo novelo zakona. Prikazana so tudi stališča učencev, ki jih ponazarjajo njihovi odgovori na vprašanja glede njihovega odnosa do jezikov sosednjih držav ter do vstopa Slovenije v EU. Vpogled v trenutno stanje, ki ga dajejo podatki naključno izbranih anketirancev o učenju 2. tujega jezika na slovenskih osnovnih šolah v 3. triadi, je zanimiv. Vidna so odstopanja teorije od prakse, kar je pričakovano, saj so novosti vedno povezane s spremembami, ki nekaterim povzročajo nelagodje. Te ugotovitve so povzete v zaključnem delu ter nadgrajene z vpogledom v prihodnost, ki prinaša spremembe prav na tem področju.
Ključne besede: Evropska unija, učenje 2. tujega jezika, osnovna šola, funkcionalna večjezičnost, novela zakona o uvedbi obveznega 2. tujega jezika
Objavljeno: 10.02.2011; Ogledov: 2346; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

68.
VLOGA IN POMEN ŠOLSKE SVETOVALNE SLUŽBE PRI OBRAVNAVI MEDVRSTNIŠKEGA NASILJA V OSNOVNI IN SREDNJI ŠOLI
Suzana Kovše, 2010, diplomsko delo

Opis: Vrstniško nasilje ni nov pojav, obstaja že precej časa, le da se o njem dolgo ni govorilo. Ker postaja vse bolj resen problem, ga šole poskušajo zmanjšati. Pri tem imajo zelo pomembno vlogo šolski svetovalni delavci, saj so pogosto prvi, kamor se žrtve vrstniškega nasilja zatečejo po pomoč. Tako smo se lotili proučevanja vloge in pomena šolske svetovalne službe pri obravnavi medvrstniškega nasilja v osnovni in srednji šoli. V teoretičnem delu smo predstavili medvrstniško nasilje, njegove oblike in značilnosti vpletenih, šolsko svetovalno službo, vlogo šolske svetovalne službe pri obravnavi medvrstniškega nasilja ter ukrepe preprečevanja nasilja med vrstniki tako doma kot v tujini. V empiričnem delu diplomske naloge smo raziskali, ali se svetovalni delavci pogovarjajo z učenci o medvrstniškem nasilju, ali poskušajo preprečiti nasilje na šoli, ali pripravljajo delavnice, seminarje, predavanja na temo vrstniškega nasilja, ali osveščajo udeležence vzgojno-izobraževalnega procesa o vrstniškem nasilju. Šolski svetovalni delavci morajo delovati tako preventivno kot tudi kurativno. Imeti morajo nizko toleranco za vrstniško nasilje in biti nanj visoko občutljivi. Da v primeru vrstniškega nasilja pravilno reagirajo, se morajo nenehno izobraževati in izpopolnjevati svoje znanje. Ostale udeležence vzgojno-izobraževalnega procesa morajo osveščati o vrstniškem nasilju, njegovi resnosti in posledicah tako za žrtve kot tudi nasilneže. Pomembno je, da učencem pokažejo, da nasilja ne podpirajo, in da so na voljo, ko jih bodo potrebovali. Prizadevati si morajo za dobre odnose z učenci in ohranjati njihovo zaupanje.
Ključne besede: šolska svetovalna služba, šolski svetovalni delavci, medvrstniško nasilje, bullying, trpinčenje, osnovna šola, srednja šola
Objavljeno: 04.01.2011; Ogledov: 3460; Prenosov: 420
.pdf Celotno besedilo (561,79 KB)

69.
ZGODOVINA OSNOVNE ŠOLE OLGE MEGLIČ
Tonja Zagoršek, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je na kratko predstavljena zgodovina Ptuja in razvoj šolstva na Slovenskem. Največji poudarek diplomskega dela pa se nanaša na zgodovino Osnovne šole Olge Meglič in njenem razvijanju skozi različna obdobja. Kot najpomembnejšo prelomnico zasledimo mesec maj, leta 1979, ko je Skupščina občine Ptuj sprejela odločbo o ustanovitvi osnovne šole na Ptuju, saj so bile tedanje razmere v šolstvu vse prej kot pozitivne. Novoustanovljena osnovna šola je tako dobila svoje prostore na Prešernovi ulici 31, kjer so bili do tega trenutka prostori Gimnazije Dušana Kvedra Ptuj. Potrebno je bilo veliko truda in volje, da je na novo pridobljena stavba zaživela kot se za šolo spodobi, in da je bila pripravljena ter zmožna sprejeti učence v svoje prostore. Kot pomemben dan, ki se je zapisal v spomine vseh, takrat delujočih na šoli in drugih povezanih z njo, pa gre omeniti tudi 28. november leta 1979, ko je Osnovna šola v ustanavljanju dobila tudi svoje ime, in sicer Osnovna šola Olge Meglič in se tako začela resnično razvijati ter graditi na svojem ugledu. Skozi različna obdobja, ki so v diplomski nalogi razdeljena na štiri dele, je postajala vedno pomembnejši člen ptujske občine in z uspehi učencev konkurirala vsem ostalim šolam. Mnogokrat je bila Osnovna šola Olge Meglič tudi med prvimi šolami, ki so uvajali spremembe v šolstvu, nemalokrat pa je bila razglašena tudi za zelo eksperimentalno šolo. Žal so jo pri vseh novostih in pozitivnih spremembah velikokrat ovirali neustrezni pogoji za delo, zato kot drugo veliko prelomnico Osnovne šole Olge Meglič štejemo šolsko leto 2005/2006, ko so končno lahko v nove prostore zakorakali vsi šolski strokovni delavci, učenci in ostali povezani s šolo ter na ta način po vseh teh letih dobili pogoje, kakršne si zasluži vsaka osnovna šola in ljudje, ki so povezani z njo.
Ključne besede: družbenogeografski pregled, zgodovina Ptuja, šolstvo na Slovenskem, Osnovna šola Olge Meglič, osnovno šolstvo, izobraževanje.
Objavljeno: 23.12.2010; Ogledov: 2238; Prenosov: 329
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

70.
PROJEKTNO DELO V OSNOVNI ŠOLI PRI POUKU GEOGRAFIJA
Jasna Tominc, 2010, diplomsko delo

Opis: Projektno učno delo je metoda, ki presega okvire tradicionalnega pouka, saj je učenec osrednji izvajalec dejavnosti od začetka do konca. V diplomskem delu je predstavljeno projektno učno delo kot ena izmed vzgojno-izobraževalnih strategij pri pouku geografije v osnovni šoli. Želeli smo ugotoviti, kako se projektno učno delo uveljavlja oz. uresničuje v izbrani osnovni šoli pri pouku geografije, katere so prednosti in slabosti projektnega učnega dela pri pouku geografije, kako učenci pri pouku geografije na izbrani osnovni šoli sprejemajo ta način dela, ali ga sploh poznajo in kako so sami pripravljeni sodelovati pri projektnem delu. Diplomsko delo Projektno delo v osnovni šoli pri pouku geografije je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo s pomočjo literature analizirali projektno učno delo, njegove glavne značilnosti, tipe projektnega dela, odnose med učiteljem in učenci pri projektnem učnem delu, nekatere slabosti projektnega učnega dela, učinkovite strategije učenja in poučevanja pri pouku geografije ter pri terenskem delu pri geografiji. Pomemben del naloge je njen empirični del, kjer predstavljamo način, izpeljavo in rezultate projektnega dela Sredozemsko morje pri pouku geografije za učence 7. razreda v Osnovni šoli Borisa Kidriča Kidričevo.
Ključne besede: projektno učno delo, geografija, osnovna šola, 7. razred
Objavljeno: 19.04.2011; Ogledov: 3438; Prenosov: 450
.pdf Celotno besedilo (3,05 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici