SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 392
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
31.
ZNANJE IN ODNOS DO VODE V ZAČETKU DRUGEGA TRILETJA OSNOVNE ŠOLE
Danica Žurga, 2009, diplomsko delo

Opis: Snov, po kateri se naš planet Zemlja tako razlikuje od drugih planetov, je voda. Voda pokriva večji del površine, zato se iz vesolja vidi kot modro-bela krogla. Bela je zaradi hlapov, modra pa prav zaradi vode. Seveda je od vode odvisno vse življenje (Seymour in Girardet, 1991). Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je predstavljena voda kot kemijski element, pojasnjene so njene lastnosti, nastanek tekočih voda in kroženje vode. Opozarjamo tudi na pomen vode, oskrbo z vodo in onesnaževanje vode. V nadaljevanju teoretičnega dela je podrobneje predstavljen pouk naravoslovja in tehnike v 4. in 5. razredu s stališča vode, prav tako pa so s stališča vode analizirani vsi učbeniški kompleti za pouk naravoslovja in tehnike v 4. in 5. razredu, ki jih je potrdil Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje. V empiričnem delu ugotavljamo, kakšno znanje imajo o vodi učenci 4. in 5. razreda ter kakšna je vloga staršev in šole pri oblikovanju učenčevega odnosa do vode. Ključne besede: voda, značilnosti vode, znanje o vodi, naravoslovje in tehnika, osnovna šola.
Ključne besede: Ključne besede: voda, značilnosti vode, znanje o vodi, naravoslovje in tehnika, osnovna šola.
Objavljeno: 11.09.2009; Ogledov: 2183; Prenosov: 227
.pdf Celotno besedilo (4,66 MB)

32.
PRIMERJAVA GOVORNIH NASTOPOV V SEDMEM IN DEVETEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Valentina Volavšek, 2009, diplomsko delo

Opis: V pričujočem diplomskem delu z naslovom Primerjava govornih nastopov v sedmem in devetem razredu osnovne šole sem se ukvarjala s problematiko usposabljanja učencev omenjenih razredov v govornem nastopanju. Glavni cilj je bil v okviru poslušanja in analize govornih nastopov v sedmem in devetem razredu razrešiti raziskovalni problem, tj. preučiti in ovrednotiti prednosti in slabosti izvajanja govornih nastopov v sedmem in devetem razredu ter na podlagi primerjave učencev obeh razredov prikazati razlike. Na osnovi rezultatov sem želela dokazati, da se je z vajo možno naučiti veščin govornega nastopanja. V teoretičnem delu sem predstavila in primerjala cilje starega in prenovljenega učnega načrta, ki jih morajo učenci dosegati pri govornem nastopanju v sedmem in devetem razredu, ter izpostavila razlike vsebin obeh učnih načrtov. Po preučitvi strokovne literature sem prikazala, kakšna mora biti zgradba govornega nastopa in kakšne priprave so potrebne, da je govorni nastop dober tako v svoji vsebini kot tudi izvedbi. V empiričnem delu sem predstavila lastni ocenjevalni kriterij, s pomočjo katerega sem analizirala, primerjala in vrednotila poslušane govorne nastope učencev, nato pa sem prikazala še prednosti in pomanjkljivosti govornih nastopov. Govorne nastope in njihovo ocenjevanje sem primerjala med učenci različnih razredov in prišla do naslednje ugotovitve: učenci devetega razreda so načeloma bolje izvajali govorne nastope na vseh ocenjevalnih ravneh (v primerjavi s sedmošolci je bila vidna manjša uporaba pisne predloge pri izvajanju govornih nastopov, učenci niso izgubljali stika s poslušalci zaradi govora, ki bi bil naučen na pamet, učenci so se dobro otresli treme, pri izvajanju govornega nastopa so upoštevali besedilno vrsto in bolje razporejali vsebino kot sedmošolci, pri izvajanju govornega nastopa so uporabljali bogatejši besedni zaklad in izkoriščali svojo zmožnost skladenjske raznolikosti, trudili so se upoštevati pravorečno normo, njihova uporaba mašil je bila majhna, med govorom so poskušali govoriti razumljivo, zborno, ponazorila so bila privlačna, prav tako pa so se bolje zavedali časovnega okvira, v katerem so morali izpeljati nastop ipd.).
Ključne besede: Ključne besede: osnovna šola, govorni nastop, sedmi razred, deveti razred, primerjava.
Objavljeno: 25.11.2009; Ogledov: 2336; Prenosov: 265
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

33.
IZGRADNJA INTRANETA NA OŠ TABOR LOGATEC
Peter Bezek, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu želimo prikazati možnosti za izgradnjo intraneta na Osnovni šoli Tabor Logatec. V prvem delu bomo teoretično obdelali intranet, kaj potrebujemo za izgradnjo in kakšne so njegove prednosti. Prikazali bomo obstoječe stanje v organizaciji. Kritični bomo predvsem do sistema obveščanja in upravljanja z dokumenti. Opisali bomo tudi stanje računalniške opreme v organizaciji. V nadaljevanju bomo predstavili projektni način reševanja problema. Opisali bomo aktivnosti in postopke, ki jih mora organizacija pri tem izvesti. Pri tem bomo upoštevali možnosti, ki jih organizacija ima. Predstavili bomo načine in postopke upravljanja z dokumenti in drugimi vsebinami. Za predlagan sistem smo izbrali sistem za upravljanje z vsebinami Joomla! V prototipni rešitvi bomo prikazali možnost uporabe tega sistema in opisali prednosti in slabosti, ki jih ta prinaša v Osnovno šolo Tabor Logatec.
Ključne besede: osnovna šola, intranet, portal, sistem za upravljanje z vsebinami, joomla
Objavljeno: 01.12.2009; Ogledov: 1908; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (2,61 MB)

34.
50 LET OSNOVNE ŠOLE LJUDSKI VRT
Nataša Potočnik, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem prestavila zgodovino in razvoj šolstva na Ptuju, s poudarkom na Osnovni šoli Ljudski vrt. Leto 1958 je za osnovno šolstvo pomenilo najpomembnejšo prelomnico po II. svetovni vojni, saj je bila uzakonjena osemletna osnovna šola kot edina oblika obveznega osnovnega šolstva. Tega leta je bila s Sklepom Občinskega ljudskega odbora Ptuj, številka 01/l-6885/1, z dne 7. avgusta 1958 ustanovljena osnovna šola Ptuj III, s sedežem v Prešernov ulici (gimnazijska stavba) ter ji določen šolski okoliš. Pouk se je začel 5. septembra 1958, v prostorih Prešernova 31, v šestih učilnicah ter še eni učilnici v sosednjem Dijaškem domu, v dveh izmenah — bilo je 11 oddelkov ter vpisanih 417 učencev. Februarja 1959 se je preimenovala v Osnovno šolo Franca Osojnika. Zaradi širitve gimnazije je bilo potrebno najti nove prostore delovanje osnovne šole, kar je bilo začasno rešeno z zgraditvijo paviljonske šolske stavbe na Potrčevi cesti — v njej so bile štiri učilnice, zbornica, kabinet, pisarna, sanitarije in hodnik z garderobnimi omaricami. Ker je pouk potekal v 11 oddelkih, sta dve učilnici bili še vedno v prostorih gimnazije, v Prešernovi ulici. Otvoritev prostorov šole na Potrčevi cesti je bila 12. septembra 1960. S šolskim letom 1964/1965 pa je Osnovna šola Franca Osojnika pričela delovati v novih prostorih, Trubarjevem naselju, danes Župančičeva ulica 10, kjer deluje še danes. Šola se je 10.3.1992 preimenovala v Osnovno šolo Ljudski vrt Ptuj. V okviru Osnovne šole Ljudski vrt deluje podružnica Grajena — Osnovna šola Grajena je bila priključena Osnovni šoli Franca Osojnika že s 1. septembrom 1962. Ob ustanovitvi je bila Osnovna šola Ptuj III najmanjša ptujska osnovna šola, ki se je razvila v najmočnejšo osnovno šolo na ptujskem ter 14. največja po številu otrok v Sloveniji. V šolskem letu 2008/2009 je bilo vpisano v Osnovno šolo Ljudski vrt 617 učencev v 27 oddelkih (skupaj s podružnico Grajena je šolo obiskovalo 789 otrok v 36 oddelkih).
Ključne besede: šola, šolstvo na Ptuju, Osnovna šola Ljudski vrt, izobraževanje, značilnosti kraja Ptuj.
Objavljeno: 25.11.2009; Ogledov: 3444; Prenosov: 280
.pdf Celotno besedilo (2,92 MB)

35.
IZBIRNI PREDMET PROGRAM OSNOVNOŠOLSKEGA IZOBRAŽEVANJA FOTOGRAFIJA
Katarina Podgoršek, 2009, diplomsko delo

Opis: Trenutno izbirne vsebine Fotografija ni na seznamu izbirnih vsebin v osnovnih šolah. V nalogi smo poskušali ugotoviti, ali obstaja interes osnovnih šol po vpeljevanju izbirne vsebine Fotografija v osnovne šole in kakšen je odnos učencev 7., 8. in 9. razredov osnovnih šol do fotografije. Na tej podlagi smo si zadali nalogo, da pripravimo umestitev predmeta Fotografija v osnovnošolski sistem izbirnih vsebin. Ugotavljanje pomena, opredelitve, analize in primerjave ter umestitve v druge vsebine predmetov v osnovni šoli bo gotovo zanimivo branje za vsakogar, ki ga zanimajo multimedijske usmeritve. Namen naloge je namreč doseči, da se fotografija kot taka ne more pojavljati v okviru nekega predmeta kot pojem, temveč je osnova, iz katere izhaja večina multimedijskih predstavitev. Saj je tudi trg delovne sile usmerjen po širše usposobljenih delovnih profilih. Profilih, ki bi lahko v delovnem procesu namesto ene funkcije združevali oziroma izvajali dve ali več funkcij. Zato smo se odločili, da naredimo raziskavo med učenci zadnje triade v osnovni šoli o poznavanju fotografije na splošno in ali bi predmet ob mogoči umestitvi med obvezne izbirne vsebine tudi obiskovali. Poleg učencev smo se odločili v raziskavo vključiti tudi odgovorne osebe osnovnih šol in jih povprašati, ali so pripravljeni podpisati izjavo o vpeljavi fotografije kot obvezni izbirni predmet v 7., 8. in 9. razred. Ugotovili smo, da odgovorne osebe — ravnatelji ali pomočniki ravnateljev radi pristopijo k sodelovanju predvsem takrat, ko se osebno potrudiš poiskati stik z njimi. So zelo odprti za nove ideje in naklonjeni širjenju ponudbe otrokom iz naslova izbirnih vsebin. Ali, če citiram ga. Magdo Siard (pomočnica ravnateljice na OŠ Brod) »Srčno upam, da predlog doseže Ministrstvo za šolstvo in šport, saj se otroci resnično želijo naučiti pravilno fotografirati.« Učenci so pri izpolnjevanju anket morali med drugim tudi napisati, ali jih bo fotografija spremljala skozi življenje. Večina je odgovorila z da in tudi napisala, v kakšnem smislu vidijo pomen fotografije v svojem življenju. Kar 6,20% učencev povezuje fotografijo z delom, ki ga bodo opravljali po zaključenem šolanju, in 0,91% učencev meni, da bo to njihov poklic. Iz analize anket ugotavljamo, da učence zadnje triade osnovne šole predmet Fotografija kot obvezna izbirna vsebina zanima.
Ključne besede: Izbirna vsebina, osnovna šola, fotografija, učenci.
Objavljeno: 14.12.2009; Ogledov: 2676; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (5,22 MB)

36.
UČITELJEV POGLED NA SODELOVANJE ŠOLSKIH SVETOVALNIH DELAVCEV IN UČITELJEV V OSNOVNI IN SREDNJI ŠOLI
Tjaša Purgaj, 2009, diplomsko delo

Opis: Vsak otrok v sebi skriva določen zaklad, ki ga je v šolskem prostoru potrebno odkriti in razvijati naprej. Da je otroku omogočen celostni razvoj osebnosti in njegovih potencialov, je potrebno sodelovanje vseh udeležencev vzgojno-izobraževalnega procesa. V diplomskem delu smo se osredotočili na sodelovanje učiteljev in šolskih svetovalnih delavcev, saj so ti v največji meri odgovorni za ustvarjanje ustrezne klime in pogojev za zdrav razvoj otroka v šoli. V teoretičnem delu smo predstavili šolsko svetovalno službo, njene dejavnosti in ciljne skupine, s katerimi sodeluje v procesu svetovanja. Izpostavili smo sodelovanje z učitelji, raziskali, kakšne so možnosti za sodelovanje, predstavili proces posvetovanja in pogledali, kje lahko najdemo možne ovire za sodelovanje. V empiričnem delu diplomske naloge smo raziskali, kako učitelji osnovnih in srednjih šol vidijo, razumejo in ocenjujejo sodelovanje s svetovalnimi delavci na šoli. Ugotovili smo, da je sodelovanje dobro in da so učitelji zadovoljni z dobljeno pomočjo svetovalne službe. Največkrat se učitelji na svetovalne delavce obračajo zaradi učencev s posebnimi potrebami in zaradi vedenjskih težav učencev. Kot možne ovire za sodelovanje so učitelji najpogosteje navajali preobremenjenost tako njih samih kot svetovalnih delavcev in nepripravljenost učiteljev za tak način dela. Ocenjujemo torej, da bi svetovalni delavci morali bolj spodbujati in pritegniti učitelje za posvetovalni način dela, učitelji pa bi se morali začeti zavedati, da le skupno sodelovanje obeh podsistemov na šoli prinaša pozitivne rezultate v razvoju, napredku in učenju učencev.
Ključne besede: šolska svetovalna služba, šolski svetovalni delavci, učitelji, sodelovanje, posvetovanje, ovire za sodelovanje, osnovna šola, srednja šola
Objavljeno: 04.01.2010; Ogledov: 3300; Prenosov: 447
.pdf Celotno besedilo (793,18 KB)

37.
PRIMERJALNA ANALIZA POUČEVANJA ŠPORTNE VZGOJE NA PORTUGALSKEM IN V SLOVENIJI
Leja Arnejčič, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je primerjava predmeta športna vzgoja v Sloveniji in na Portugalskem. Diplomsko delo opisuje način poučevanja in vrednotenja vzgojno-izobraževalnega dela učitelja, metode, ki se najpogosteje uporabljajo, način preverjanje in ocenjevanje znanja učenca. Predstavljeno je tudi, koliko pozornosti učitelj nameni medpredmetni povezavi športne vzgoje z drugimi predmeti ter primerjava temeljnih znanj učencev ob koncu prvega obdobja osnovnošolskega izobraževanja v Sloveniji in na Portugalskem. Z metodo primerjalne analize poučevanja predmeta športne vzgoje v Sloveniji in na Portugalskem je bilo ugotovljeno, da so temeljna znanja in vsebine, ki jih morajo učenci doseči ob koncu prvega obdobja primerljive, le sklopi določene športne vsebine so poimenovani drugače. Pojavljajo se posamezne razlike med dejavnostmi, ki jih na Portugalskem osnovne šole ne ponujajo svojim učencem, zaradi podnebnih, geografskih, zgodovinskih ali drugih dejstev. Metode in načini poučevanja športne vzgoje v Sloveniji in na Portugalskem so primerljivi. Paradigma poučevanja v Sloveniji se ne razlikuje od portugalskega. Učitelji v obeh državah izbirajo enak način poučevanja in glede na temo učne ure, izberejo ustrezno učno metodo. Ocenjevanje učenčevega znanja v prvem obdobju osnovnošolskega izobraževanja je samo v opisni obliki tako v Sloveniji kot na Portugalskem. Kljub nekaterim podobnostim, se slovenski šolski sistem razlikuje od portugalskega, saj državi vendarle izhajata iz različne zgodovinske preteklosti in različnih smeri razvoja šolstva.
Ključne besede: športna vzgoja, učni načrt, osnovna šola, razredni pouk, Slovenija, Portugalska
Objavljeno: 01.12.2009; Ogledov: 2819; Prenosov: 272
.pdf Celotno besedilo (2,15 MB)

38.
POUK ZGODOVINE V OSNOVNI ŠOLI V SOCIALISTIČNI REPUBLIKI SLOVENIJI IN VPLIVI NA TEDANJE GENERACIJE
Jožek Špilak, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava pouk zgodovine v osnovnih šolah v Sloveniji od druge svetovne vojne do razpada Socialistične federativne republike Jugoslavije. Pouk zgodovine v osnovnih šolah v obravnavanem času je imel posebno in pomembno vlogo. Oblasti, poučevanja mladostnikov niso hotele prepustiti naključju, zato so že takoj po drugi svetovni vojni odločilno posegle tudi na področje šolstva. Posebno mesto je imel pouk zgodovine. Najprej je oblast uredila težave s prostori, učitelji, nato pa se je lotila reforme šolstva, ki je še vsebovala, tako vsebinske, kot sistemske osnove v prejšnjih družbenih sistemih. Med šolsko reformo leta 1958, je reformo doživel tudi pouk zgodovine v osnovni šoli. Od tedaj se je poučevala zgodovina v osnovni šoli od šestega do osmega razreda. V pouk zgodovine je prišla nova periodizacija, na pomenu pa je pridobilo obdobje po prvi svetovni vojni in še posebno Narodno osvobodilni boj ter obdobje po drugi svetovni vojni. Kakšen je bil vpliv pouka zgodovine na tedanje generacije, se poskuša prikazati s pomočjo anket. Le-te so pokazale, da je imel pouk zgodovine še kako pomembne vplive.
Ključne besede: pouk zgodovine, osnovna šola, Socialistična republika Slovenija, učbenik, učni načrt.
Objavljeno: 06.01.2010; Ogledov: 1856; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (5,00 MB)

39.
BRALNI INTERESI UČENCEV V OSNOVNI ŠOLI
Maja Gomboc, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so predstavljeni bralni interesi učencev drugega in tretjega triletja dveh osnovnih šol v Zasavju. V teoretičnem delu je najprej predstavljeno branje na splošno, vrste branja, bralni razvoj, bralne sposobnosti; pišemo pa tudi o različnih tipih bralcev, bralni motivaciji, nagrajenih mladinskih knjigah in bralni znački. V empiričnem delu predstavimo rezultate raziskave o bralnih interesih, ki smo jo izvedli na dveh osnovnih šolah v Zasavju. Rezultati kažejo, da interes za branje s starostjo učencev pada; učenci tretjega triletja berejo statistično značilno manj kot učenci drugega triletja. Opazne so tudi razlike v bralnem interesu med fanti in dekleti. Dekleta berejo statistično značilno pogosteje kot fantje. Rezultati so pokazali, da obstajajo statistično pomembne razlike med učenci drugega in tretjega triletja tudi v najpogosteje branih knjižnih žanrih. Medtem ko učenci drugega triletja radi prebirajo pustolovske knjige, učenci tretjega triletja radi posežejo tudi po knjigah z ljubezensko tematiko in po knjigah, ki obravnavajo določene probleme. Razlike se pojavljajo tudi med fanti in dekleti; dekleta rada berejo knjige z ljubezensko tematiko in knjige, ki obravnavajo določene probleme, fante pa bolj privlačijo knjige z znanstvenofantastično tematiko. Pri vseh učencih je eden najpomembnejših dejavnikov za izbiro knjige naslov. Rezultati so pokazali, da tako učenci drugega kot učenci tretjega triletja najraje prebirajo prozna besedila. V zadnjem delu diplomske naloge predstavimo seznam nekaterih bolj in manj priljubljenih literarnih del, ki so jih navedli učenci.
Ključne besede: branje, bralni interesi, osnovna šola, pogostost branja, mladinska literatu
Objavljeno: 24.02.2010; Ogledov: 2107; Prenosov: 340
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

40.
ANGLEŠKI GLAGOLI V SEDMIH IN DEVETIH RAZREDIH SLOVENSKIH OSNOVNIH ŠOL
Mojca Hvauc, 2010, diplomsko delo

Opis: V večini slovenskih osnovnih šol je angleščina eden izmed obveznih predmetov v drugem in tretjem triletju. V tem času se od učencev pričakuje, da spoznajo značilnosti in kulture dežel, v katerih se govori angleški jezik. Učenci se naučijo, da je angleščina sredstvo sporazumevanja med različnimi narodi. V učnem načrtu je za učence ob koncu osnovnošolskega šolanja predvideno obvladovanje vsakdanje komunikacije v angleškem jeziku. Za uspešno komunikacijo je treba, da učenci spoznajo temeljna pravila, s pomočjo katerih naj tvorili slovnično pravilne stavke, ter s tem izboljšali svojo govorno sporazumevanje z drugimi v angleškem jeziku. V teoretičnem delu so zajeti glagolski časi, katere učenci usvajajo predvsem v 7. razredu. Tukaj spoznavajo temeljne angleške glagolske čase. V nadaljevanju je znanje učencev 7. razreda primerjano z znanjem učencev 9. razreda, ki so to znanje postopoma utrdili in nadgradili. Zanimalo nas je, ali učenci 9. razredov snov res obvladajo bolje kot učenci 7. razredov. V diplomskem delu je teoretičen del podkrepljen z empirično raziskavo. Le — ta je bila izvedena s pomočjo anketnega vprašalnika, sestavljenega iz številnih primerov v različnih glagolskih časih, ki smo jih zbrali iz učbenikov in delovnih zvezkov, ki se najpogosteje uporabljajo za poučevanje angleščine v sedmih in devetih razredih slovenskih osnovnih šol. Raziskava je pokazala, da učenci 9. razredov v večjem deležu kot učenci 7. razredov poznajo pravila za tvorjenje glagolskih časov. Dejstvo je, da se z vajo in utrjevanjem doseže tvorba pravilnih stavkov. Zaključimo lahko, da učenci z leti svoje znanje angleških glagolov in glagolskih časov res utrdijo, nadgradijo in pravilneje uporabljajo.
Ključne besede: učenci, osnovna šola, znanje, glagoli, angleški jezik, primerjava
Objavljeno: 19.03.2010; Ogledov: 2809; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (492,96 KB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici