SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 391
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
21.
VLOGA RAZREDNIKA NA RAZREDNI STOPNJI
Marija Pajtler, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je preučiti vlogo razrednika kot nosilca vzgoje pri učencih na razredni stopnji osnovne šole. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu je predstavljen lik razrednika, temeljne vloge razrednika (pedagoška, organizacijska, administrativna), delo razrednika s starši (namen, smisel in cilj sodelovanja med razrednikom), razrednik in svetovanje, razrednikova vloga pri vzgoji za vrednote. V okviru empiričnega dela naloge je predstavljena pripravljenost razrednikov za njihovo delo, predvsem na področju vzgojnega delovanja. Cilj diplomske naloge je bil raziskati razrednikove osebnostne lastnosti, opravljanje njihovih temeljnih vlog ter sodelovanje s starši. V raziskavi je sodelovalo 60 razrednikov na različnih osnovnih šolah posavskega območja. Rezultati raziskave kažejo, da so razredniki do osebnostnih lastnosti izrazili visoko stopnjo strinjanja. Pri vseh petnajstih trditvah ne prihaja do statistično značilnih razlik. Razredniki so ocenili, da mora biti razrednik pravičen in pošten z 91,7 % za najbolj pomembno trditev. Prav tako so bili vsi razredniki enotni, da morajo upoštevati doslednost svojega dela, morajo biti natančni, iznajdljivi, izvirni, splošno razgledani, sproščeni, razumevajoči. Analiza razrednikove pozornosti pri temeljnih vlogah je pokazala, da 68,3 % razrednikov posveča pedagoški vlogi največjo pozornost. 88,3 % razrednikov posveča organizacijski vlogi srednjo pozornost in 68,3 % razrednikov je pripisalo najmanjšo pozornost administrativni vlogi. 51,6 % razrednikov je ocenilo sodelovanje šole in staršev v obliki roditeljskih sestankov kot zelo pomembno trditev. Za pomembno se je izkazalo tudi sodelovanje staršev na predstavah in šolskih prireditvah, delavnicah za starše, pisnih sporočilih in dnevu odprtih vrat. Razredniki so navedli kot glavni razlog sodelovanja s starši, ker jih zanima učni uspeh in vedenje njihovega učenca.
Ključne besede: razrednik, osnovna šola, razredna stopnja, vzgojno-izobraževalne naloge, vzgoja za vrednote
Objavljeno: 06.07.2009; Ogledov: 4153; Prenosov: 872
.pdf Celotno besedilo (395,88 KB)

22.
23.
GOVORNI NASTOPI UČENCEV V OSNOVNI IN SREDNJI ŠOLI
Mateja Kelc, 2009, diplomsko delo

Opis: Govorništvo je v današnjem življenju zelo pomembna dejavnost, zato sem se odločila, da bom v svojem diplomskem delu obravnavala to temo. Pomembno je, da se nastopanja pred javnostjo naučimo že v otroštvu, saj se bomo na ta način najlažje privadili nastopanja in se znebili treme, ki se pojavi pri nekaterih ljudeh. V diplomskem delu sem preverila, kako so govorni nastopi obravnavani v tretjem triletju osnovne šole in v srednji strokovni šoli. Govorni nastop je skupek besedne in nebesedne komunikacije, zato se mora vsak govorec zavedati, da pri govornem nastopanju ni pomembno le, kaj in kako govori, temveč tudi, kako bo svoj nastop izvedel. Dober govorni nastop zahteva temeljito pripravo, zato je potrebno poznati posamezne faze priprave. Zelo pomembno je, da si govorec vzame dovolj časa, da lahko zbere gradivo, ki ga bo uporabil, izbere informacije, razvrsti gradivo in ga razčleni. Ko je besedilo zapisano, se ga mora tudi naučiti in razmisliti o sami izvedbi govornega nastopa. Učencem sem razdelila anketo in tako pridobila podatke o tem, ali radi govorno nastopajo, kako in koliko časa se na nastop pripravljajo, ali imajo tremo, ali med govorom uporabljajo nebesedno komunikacijo … Pridobljene podatke sem med seboj primerjala v empiričnem delu diplomske naloge in tako ugotovila, kakšne so podobnosti oz. razlike med govornimi nastopi v osnovni oz. srednji šoli.
Ključne besede: govorništvo, govorni nastop, komunikacija, osnovna šola, srednja šola.
Objavljeno: 10.09.2009; Ogledov: 4646; Prenosov: 401
.pdf Celotno besedilo (543,89 KB)

24.
VZGOJITELJICA V DEVETLETKI OZIROMA NJENA VLOGA V PRVEM RAZREDU DEVETLETKE
Darja Tekmec, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo prikazali delo vzgojiteljice v devetletni osnovni šoli in njeno vlogo v prvem razredu. Vzgojiteljica namreč enakovredno sodeluje ob učiteljici 1. razreda. Diplomska naloga obsega dva dela, in sicer teoretični del ter empirični del. V teoretičnem delu smo predstavili devetletno osnovno šolo in njene značilnosti ter Zakon o osnovni šoli. Podrobneje smo opisali delo vzgojiteljice v prvem razredu devetletke in kaj se vključuje v njeno delo. Opisali smo učni načrt organiziranega podaljšanega bivanja, saj so vzgojiteljice v veliki meri prisotne v podaljšanem bivanju. Ker v prvem razredu sodelujeta v timu vzgojiteljica in učiteljica, smo predstavili tovrstno timsko delo in pomen dela v timu, prav tako pa predstavili pomembnost medsebojne komunikacije, ki je pri njunem pedagoškem delu neizogibna. Predstavili smo avtoriteto vzgojitelja, saj je pri delu z otroki zelo pomembna. Z devetletno osnovno šolo se je uvedla novost, da vanjo vstopajo leto dni mlajši otroci, in sicer šestletni otroci, zato se nam je zdelo pomembno predstaviti tudi značilnosti teh otrok. Tako vzgojiteljica kot učiteljica jih morata dobro poznati, če hočeta z njimi delati, še posebej na začetku šolskega leta, ko se otroci vključujejo v čisto novo, drugačno okolje. V drugem, empiričnem delu, povzemamo rezultate, ki smo jih pridobili z anketiranjem vzgojiteljic, zaposlenih v prvem razredu osnovnih šol. Rezultati so pokazali, da vzgojiteljice aktivno sodelujejo pri pouku in samem načrtovanju, da vzgojiteljice in učiteljice aktivno sodelujejo v timu, se med seboj razumejo, si izmenjujejo mnenja in delijo delo med seboj.
Ključne besede: devetletna osnovna šola, vzgojiteljica, učni načrt, podaljšano bivanje, timsko delo, komunikacija, avtoriteta.
Objavljeno: 13.08.2009; Ogledov: 4863; Prenosov: 719
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

25.
GIBLJIVE SLIKE IN ANIMACIJA PRI POUKU LIKOVNE VZGOJE
Martina Puntar, 2009, diplomsko delo

Opis: Sestavni del kvalitetnega pouka likovne vzgoje so tudi najrazličnejši sodobni pristopi, med katere sodi tudi animacija. Namen diplomskega dela je predstaviti drugačen pristop k načrtovanju pouka likovne vzgoje ter prikazati zanimive načine povezovanja likovne vzgoje z drugimi predmeti. Cilj diplomskega dela je v praksi prikazati, kako lahko učenci pri pouku likovne vzgoje spoznavajo ustvarjalne razsežnosti animiranih filmov. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V teoretičnem delu so predstavljena teoretična izhodišča za izvajanje animacije. Predstavili smo animirani film ter natančneje opisali vrste animacijskih tehnik. Dotaknili smo se osnov filmskega jezika, kjer smo predstavili lastnosti slike in zvoka ter proces nastajanja animiranega filma. Predstavili smo tudi možnosti vključevanja animacije v proces vzgoje in izobraževanja. V praktičnem delu smo predstavili raziskavo in navedli rezultate ugotovitev, ki smo jih zasledili pri izvajanju animacijske delavnice. Z raziskavo smo potrdili možnosti izvedbe animiranega filma na stopnji osnovne šole pri likovni vzgoji.
Ključne besede: likovna vzgoja, osnovna šola, razredna stopnja, animacija, izdelava animiranega filma
Objavljeno: 07.07.2009; Ogledov: 3712; Prenosov: 380
.pdf Celotno besedilo (6,97 MB)

26.
MODALNI GLAGOLI CAN, COULD IN MUST V UČBENIKIH ZA OSNOVNO ŠOLO
Tea Žvegla, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem opredelila modalne glagole, njihove funkcije ter tipe modalnosti. V prvem delu sem se osredotočila na vse modalne glagole, in sicer can, could, may, might, will, would, shall, should, must in ought to ali have to. Opisala sem naslednje tipe modalnosti: epistemično, deontično in dinamično modalnost. V nadaljevanju sem opredelila funkcije treh modalnih glagolov: can, could in must. Osredinila sem se na tri rabe modalnih glagolov can in could: izražanje sposobnosti, dovoljenja in možnosti, ter dve rabi modalnega glagola must: izražanje obveznosti in nujnosti. Na koncu teoretičnega dela sem navedla nekaj dejavnosti, ki so lahko učencem v pomoč pri razumevanju in utrjevanju treh modalnih glagolov. Prav tako sem proučila še značilnosti učnega načrta in učbenikov. V empiričnem delu sem analizirala modalne glagole can, could in must, ki se pojavljajo v trinajstih učbenikih in trinajstih delovnih zvezkih za sedmi, osmi in deveti razred osnovne šole v Sloveniji.
Ključne besede: modalni glagoli, tipi modalnosti, funkcije, osnovna šola, učbeniki, delovni zvezki.
Objavljeno: 19.10.2009; Ogledov: 4008; Prenosov: 205
.pdf Celotno besedilo (3,75 MB)

27.
UPORABA MIKROSKOPA PRI PREDMETIH SPOZNAVANJE OKOLJA TER NARAVOSLOVJE IN TEHNIKA
Adrijana Kotnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomske naloge je ugotoviti, kakšen je odnos učiteljev in učencev do mikroskopiranja. V nalogi smo raziskali in opisali možnosti in načine uporabe mikroskopa. Raziskali smo aktivnosti učencev pri mikroskopiranju in njihove želje po uporabi mikroskopa pri pouku. V empiričnem delu je raziskan tudi odnos učiteljev tretjih in petih razredov nekaterih osnovnih šol mariborske in celjske regije, do mikroskopiranja. Raziskali smo poznavanje mikroskopa ter mnenje in željo po uporabi le tega s strani učencev. Prav tako smo se pozanimali, kolikšen odstotek učencev ima mikroskop doma. Ti podatki so nas zanimali predvsem glede na spol in glede na razred učencev. Ker je mikroskop neposredno omenjen v učnem načrtu za tretji in peti razred, je raziskava potekala v tretjih in petih razredih. Raziskali smo tudi poznavanje mikroskopa s strani učiteljev. Zanimala nas je pogostost uporabe le tega, morebitni razlogi za neuporabo oziroma redkejšo uporabo, ter način uporabe mikroskopa in obdelave informacij ob videnih preparatih. Uporabljeni so bili anketni vprašalniki za 181 učencev in 62 učiteljev. Podatki teh anketnih vprašalnikov so bili analizirani glede na spol in razred učencev ter glede na delovno dobo in izobrazbo učiteljev ter razred, ki ga poučujejo. Ugotovljeno je bilo, da učitelji pri pouku spoznavanja okolja oziroma naravoslovja in tehnike, zelo redko uporabljajo mikroskop in da je učencem zelo všeč uporaba mikroskopa. Učitelji so tudi povedali, da bi bilo lažje, če bi učni načrt pod dejavnostmi pogosteje vključeval mikroskop, ter da bi bilo tudi veliko enostavneje, če bi si učitelji imeli mikroskop kje izposoditi.
Ključne besede: mikroskop, mikroskopiranje, spoznavanje okolja, naravoslovje in tehnika, učni načrt, osnovna šola
Objavljeno: 07.07.2009; Ogledov: 3507; Prenosov: 346
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

28.
BRANJE NEBESEDNE KOMUNIKACIJE KOT SEGMENT RECEPCIJSKE ZMOŽNOSTI
Marko Plohl Grujić, 2009, diplomsko delo

Opis: Usmerjanje pozornosti otrok v neverbalne komunikacijske znake vpliva na zaznavanje in razumevanje le-teh ter na razumevanje sporočilnosti avtorjevega dela. Cilj v raziskavi je bil ugotoviti, ali pri recepciji slikanice obstaja relevantna razlika v razumevanju slikanice med otroki, ki jim je slikanica bila predstavljena na ''običajen'' način, torej tako, da jim je učitelj ob pripovedovanju besedila projiciral ilustracije, a je v fazi interpretacije njihovo pozornost usmerjal le v ''verbalno'' sporočilo, in med otroki, ki jim je bila slikanica predstavljena integralno, tako da so imeli zagotovljen hkraten dostop do besedilnega in slikovnega dela s projekcijo književnih ilustracij, pri tem pa je učitelj pozornost otrok usmerjal tudi v nebesedilne signale v književni ilustraciji. Poglobljenemu doživljanju zgodbe je v obeh skupinah sledila poustvarjalna aktivnost. Učenci so pripovedovali zgodbo, pri tem pa so si lahko pomagali le s projiciranimi slikami. Po analizi govora učencev smo ugotovili, da je razumevanje učencev, pri katerih smo ob interpretativnem branju usmerjali njihovo pozornost v nebesedne znake slikanice, boljše, prav tako pa se ob pripovedovanju pokaže boljše razumevanje čustvenih odnosov in socialne interakcije med književnimi osebami. V raziskovalni nalogi so zajete naslednje metode: eksperimentalna metoda, metoda dela s slikanico in komunikacijska metoda književne vzgoje.
Ključne besede: slovenščina / medosebni odnosi / komunikacija / recepcija / osnovna šola / razredni pouk / diplomska dela
Objavljeno: 12.10.2009; Ogledov: 2611; Prenosov: 223
.pdf Celotno besedilo (3,22 MB)

29.
OSNOVNOŠOLCI IN ZDRAV NAČIN ŽIVLJENJA
Darja Cenin, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Osnovnošolci in zdrav način življenja proučujemo pomen zdravega načina življenja med osnovnošolci. Osnovnošolci se v današnjem času zelo nezdravo prehranjujejo, poznajo drugačne navade pitja pijač kot nekoč in se gibljejo premalo. V teoretičnem delu predstavljamo relevantno literaturo v zvezi z raziskovalnim problemom. V empiričnem delu je predstavljena analiza raziskave med učenci Osnovne šole Jurij Dalmatin Krško, kjer smo preverjali količino popite pijače dnevno, izbiro najljubše pijače ob različnih priložnostih in znanje o pomenu pitja. V praktičnem delu smo predstavili naravoslovni dan Zdravo življenje z različnimi aktivnostmi, v katere so bili vključeni vsi učenci Osnove šole Jurij Dalmatin Krško.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: zdravo življenje, osnovna šola, učenci, pitje, naravoslovni dan
Objavljeno: 11.09.2009; Ogledov: 2174; Prenosov: 402
.pdf Celotno besedilo (13,96 MB)

30.
NARAVOSLOVNI DAN POTOK V 3. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Ajda Arl, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Naravoslovni dan Potok v 3. razredu osnovne šole je predstavljen naravoslovni dan na vsebino Potok, ki smo ga načrtovali in izpeljali v 3. razredu osnovne šole. V teoretičnem delu diplomske naloge predstavljamo predmet Spoznavanje okolja, opredeljujemo dneve dejavnosti s poudarkom na naravoslovnih dnevih. Opisani so cilji, vsebine, načrtovanje in izvajanje naravoslovnih dni v 1. triletju. Ob pregledu učbeniških kompletov štirih založb (DZS, Rokus, Modrijan, Mladinska knjiga), ki so potrjeni s strani Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje, za predmet Spoznavanje okolja v 3. razredu izpostavljamo učne vsebine, ki jih je mogoče izpeljati v okviru naravoslovnega dne. Podajamo tudi sugestije učiteljem, ki te učbeniške komplete uporabljajo, katere vsebine v njih so primerne za izpeljavo naravoslovnega dne. V praktičnem delu predstavljamo Osnovno šolo Franja Goloba Prevalje in načrtovanje naravoslovnih dni na tej šoli. Predstavljamo pripravo, izvedbo in vrednotenje naravoslovnega dne, ki smo ga izpeljali in ki tudi zadošča vsem teoretičnim zahtevam sodobnega pouka. Sama vsebina je odbrana tako, da jo je mogoče izpeljati ne glede na to, kateri učbeniški komplet uporabljajo učitelj oziroma učenci za pouk Spoznavanje okolja v 3. razredu.
Ključne besede: Spoznavanje okolja, dnevi dejavnosti, naravoslovni dan, osnovna šola, 3. razred, potok
Objavljeno: 11.09.2009; Ogledov: 2167; Prenosov: 372
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

Iskanje izvedeno v 0.34 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici