SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 392
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
11.
Glina od tradicije do osnovne šole
Andreja Krauthaker, 2009, diplomsko delo

Opis: Glavni namen diplomskega dela je bil predstaviti glino kot kiparski material v osnovni šoli. V okviru diplomske naloge smo predstavili nekaj splošnih teoretičnih značilnosti gline kot so lastnosti, vrsta, priprava in oblikovanje. Osredotočili smo se tudi na lončarstvo, ki je predstavljalo v preteklosti v Prekmurju zelo razširjeno domačo obrt, danes pa je skoraj povsem izumrlo. Ena izmed redkih, bolj znanih kulturnih dediščin lončarstva, se je še ohranila v Filovcih. V praktičnem delu smo se om
Ključne besede: Likovna vzgoja, osnovna šola, glina, obdelava gline, lončarstvo
Objavljeno: 31.05.2009; Ogledov: 2580; Prenosov: 660
.pdf Celotno besedilo (12,24 MB)

12.
Odnos slovenskih osnovnošolcev in srednješolcev do učnega predmeta biologija
Mirjana Meško, 2009, diplomsko delo

Opis: Zadnja leta v Sloveniji in po svetu osnovnošolski in srednješolski učitelji opažajo zmanjšano zanimanje učencev za naravoslovne predmete. Posledice tega trenda zaznamo kot pomanjkanje kadra z naravoslovno izobrazbo. Tako se lahko zmanjša kakovost znanstvenega in strokovnega dela, kar ima negativen vpliv v znanosti in v razvoju držav. V tem diplomskem delu smo ugotavljali odnos slovenskih osnovnošolcev in srednješolcev do učnega predmeta biologija. S pomočjo anket smo pridobili ustrezne podatke in ugotovili, da se je trend zmanjšanega zanimanja za biologijo ustavil. Med osnovnošolci je biologija v samem vrhu priljubljenih predmetov, prav tako se odločajo za nadaljevanje šolanja v naravoslovni smeri. V prehodu iz osnovne v srednjo šolo pozitivnost odnosa do biologije stagnira oziroma malo nazaduje, čeprav maturanti vse pogosteje izbirajo naravoslovne predmete na maturitetnem preizkusu. Glede na naše podatke bodo družboslovne fakultete v prihodnjih letih še vedno polne, medtem ko si bodo predavalnice naravoslovnih fakultet s prihodom sedanjih osnovnošolcev počasi opomogle. Za izboljšanje odnosa osnovnošolcev in srednješolcev do učnega predmeta biologija bi učitelji morali po mnenju učencev učno snov podajati s pomočjo razgibanih metod dela in predvsem vključevati več praktičnega dela v pouk biologije ter vsebino predmeta povezovati z vsakdanjim življenjem.
Ključne besede: odnos, biologija, učni predmet, osnovna šola, srednja šola, didaktika biologije
Objavljeno: 22.04.2009; Ogledov: 3801; Prenosov: 391
.pdf Celotno besedilo (849,59 KB)

13.
Sporazumevanje učencev v različnih govornih položajih
Andreja Hvauc, 2009, diplomsko delo

Opis: Posebnost ljudi, ki nas loči od živali, je, da se sporazumevamo z govorom. Govor se spreminja in primerno oblikuje v izbranih sporazumevalnih okoliščinah, za katere otroci slišijo prvič že v osnovni šoli. Narečje, čeprav ne več v prvotni obliki, predstavlja za večino osnovnošolskih otrok še vedno prvo in najmočnejše izrazno sredstvo. Otroci se v domačem okolju najprej srečajo z narečno obarvano slovensko besedo, šele nato, predvsem v osnovni šoli z branjem, pisanjem in govornim izražanjem, spoznajo knjižni jezik in se trudijo v ustreznih okoliščinah tudi v njem sporazumevati. Naloga učitelja v osnovni šoli je, da učence pouči in postopoma navaja na različne načine govorjenja glede na sogovorca in druge okoliščine sporočanja oziroma sporazumevanja. Pulkova v svojem članku Dialekti in usvajanje knjižnega jezika v osnovni šoli (2006) ugotavlja, da lahko narečni govor učencem v osnovni šoli pomaga in je temeljen za usvajanje knjižnega jezika. Po drugi strani pa meni, da lahko učenci v osnovni šoli usvajajo narečje tudi kot eno izmed socialnih zvrsti. V povezavi s tem spoznavajo ustreznost rabe narečnega govora ali knjižnega jezika glede na govorne okoliščine. Narečje je govor, ki se govori le na določenem zemljepisnem področju in ima zato precej enake in bistveno skupne lastnosti na glasoslovni, oblikoslovni, skladenjski in besedni ravni. Govorno izražanje pa je odvisno tudi od drugih dejavnikov, kot so starost, okolje, v katerem posameznik živi, stopnja izobrazbe. V diplomski nalogi smo se odločili, da bomo naše teoretično znanje podkrepili tudi z empirično raziskavo, in sicer se bomo omejili le na eno manjše področje in natančneje predstavili raziskovani krajevni govor Rač. Raziskava je pokazala, da se učenci OŠ Rače v domačem kraju največkrat sporazumevajo narečno. Knjižnega jezika se učijo v šoli, in sicer z branjem, pisanjem in govornim izražanjem. Učenci se najbolj trudijo govoriti in pisati v knjižni slovenščini pri urah slovenskega jezika in književnosti. Dejstvo je, da tudi starši in učitelji veliko pripomorejo k usvajanju knjižnega jezika. Izobrazba staršev precej vpliva na govorno izražanje anketiranih, saj se starši z višjo izobrazbo sporazumevajo z anketiranimi predvsem v knjižnem jeziku. Naloga učiteljev pa je, da učence opozarjajo na njihovo nepravilno izreko besed. Zaključimo lahko, da so za govorno sporazumevanje res bistvene okoliščine sporočanja oziroma govorni položaj govorca.
Ključne besede: Ključne besede: sporazumevanje, usvajanje jezika, govorni položaj, narečje, knjižni jezik, učenci, osnovna šola, govor Rač
Objavljeno: 08.06.2009; Ogledov: 3194; Prenosov: 302
.pdf Celotno besedilo (33,67 KB)

14.
KULTURNE DEJAVNOSTI V TRETJEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE
Tina Baumhakl, 2009, diplomsko delo

Opis: Z diplomskim delom sem želela preučiti stanje na področju kulturnih dejavnosti v devetletni osnovni šoli v tretjem triletju. Želela sem ugotoviti, ali obstajajo razlike med mestnim, primestnim in vaškim okoljem pri načrtovanju in izvajanju kulturnih dni. Kulturna vzgoja temelji na poglobljenem delu v okviru umetnostnih predmetov (slovenščina, likovni pouk, glasbeni pouk, različni izbirni predmeti s področja kulture …), ki naj bi poleg kognitivnega znanja s področja umetnosti razvijali učenčeve umetniške sposobnosti, občutljivost in spoštovanje umetnosti. Kulturne dejavnosti sodijo v okvir dni dejavnosti. So tisti del obveznega programa osnovne šole, ki medpredmetno povezujejo discipline in predmetna področja, vkljucena v predmetnik osnovne šole. Gre za organizacijske in didaktične oblike, ki naj bi omogocale nadaljevanje, poglabljanje in samostojnejše ustvarjalno dopolnjevanje dejavnosti pri pouku jezikovno-umetnostnega področja v povezavi z drugimi predmeti, interesnimi dejavnostmi učencev in z njihovim samostojnim delom.
Ključne besede: kulturne dejavnosti, kulturni dan, slovenščina, osnovna šola, kulturna vzgoja, umetnostna vzgoja.
Objavljeno: 01.06.2009; Ogledov: 2242; Prenosov: 199
.pdf Celotno besedilo (446,81 KB)

15.
EKSKURZIJE PRI POUKU SPOZNAVANJA OKOLJA IN DRUŽBI
Urška Jeznik, Melita Koležnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Sodobna osnovna šola teži k temu, da bi bil pouk čim bolj prijeten za učenca in učitelja, prav tako pa tudi daje poudarek izkustvenemu učenju. K temu veliko prispevajo ekskurzije, ki povežejo teorijo s prakso. Diplomsko delo predstavlja ekskurzijo od načrtovanja in izvedbe do evalvacije. V empiričnem delu so raziskana mnenja učiteljev razrednega pouka tretjih in četrtih razredov o ekskurziji pri pouku spoznavanja okolja in družbi. Pridobili sva podatke o vrstah in številu ekskurzij, ki jih učitelji načrtujejo v šolskem letu, v katerem letnem času jih najpogosteje načrtujejo, katere tematske sklope najpogosteje vključijo v ekskurzijo in v kolikšni meri pri načrtovanju sodelujejo z drugimi učitelji. V nadaljevanju smo predstavili aktivnosti učencev med ekskurzijo, kateri zunanji sodelavci sodelujejo pri izvedbi ekskurzije in načine evalvacije. Na koncu so opisane težave, s katerimi se učitelji soočajo pri načrtovanju, izvedbi in evalvaciji ekskurzij. Ti podatki so bili pridobljeni z anketnim spraševanjem 270 učiteljev, in sicer iz devetih območnih enot ZRSŠ.
Ključne besede: ekskurzija, spoznavanje okolja, družba, tretji razred, četrti razred, osnovna šola.
Objavljeno: 10.04.2009; Ogledov: 2488; Prenosov: 224
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

16.
ODNOS OSNOVNOŠOLCEV DO HRANE
Monika Čeh, 2009, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Temeljni namen uživanja hrane je dopolniti kemijske elemente, ki sestavljajo celice in tkiva človeškega telesa (Walker, 2004). Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu definiramo in opisujemo zdravo prehrano ter razlagamo, kakšen pomen ima le-ta na posameznikovo zdravje. Podrobneje nakazujemo načrtovanje dnevnih obrokov ter predstavljamo vrste alternativnih oblik prehranjevanja. V empiričnem delu diplomskega dela ugotavljamo, kakšno znanje imajo učenci različnih starosti o prehrani ter kakšna je vloga staršev in šole pri oblikovanju prehranjevalnih navad učencev.
Ključne besede: Ključne besede: zdrava prehrana, motnje hranjenja, prehranjevalne navade, osnovna šola, razredna stopnja.
Objavljeno: 15.04.2009; Ogledov: 3632; Prenosov: 638
.pdf Celotno besedilo (3,20 MB)

17.
VKLJUČEVANJE GASILSKIH DRUŠTEV GASILSKE ZVEZE DRAVSKE DOLINE V KONTEKST POUČEVANJA NA RAZREDNI STOPNJI
Anita Rihter, 2014, diplomsko delo

Opis: Vključevanje mladih v gasilsko organizacijo je eden izmed glavnih ciljev v gasilstvu. Pri tem lahko zelo pomaga tudi osnovna šola. Namen diplomske naloge je bil ugotoviti, ali obstaja sodelovanje in povezovanje med prostovoljnimi gasilskimi društvi (PGD) v Gasilski zvezi Dravske doline in osnovnimi šolami na tem območju. V teoretičnem delu smo predstavili zgodovino gasilske mladine, organiziranost gasilstva na Slovenskem, načine sodelovanja med prostovoljnimi gasilskimi društvi in osnovnimi šolami, pregledali smo tudi učne načrte za razredno stopnjo in preverili, kje bi lahko bilo sodelovanje s PGD možno. V empiričnem delu smo analizirali tri sklope anket, in sicer odgovore 510 učencev od 2. do 5. razreda, 42 učiteljev razrednega pouka in s 33 mentorjev gasilske mladine. Želeli smo izvedeti, kakšno je njihovo sodelovanje, ob kakšnih priložnostih poteka, kako bi lahko še izboljšali medsebojno sodelovanje, kako učitelji razrednega pouka in mentorji gasilske mladine otroke motivirajo za gasilstvo in ali sploh imajo PGD in osnovne šole interes za sodelovanje. Pri učencih pa nas je zanimalo, ali so včlanjeni v PGD, če so v šoli vključeni v kakšno gasilsko dejavnost in ali si želijo več sodelovanja med osnovno šolo in PGD. Ugotovili smo, da osnovne šole in PGD včasih sodelujejo med sabo, največkrat gre za evakuacijo šole in predstavitve gasilcev. Medsebojno sodelovanje bi lahko izboljšali z gasilskim krožkom. V osnovni šoli največkrat učence motivirajo s pobarvankami na temo gasilstva, mentorji gasilske mladine pa jih najpogosteje motivirajo z gasilskimi tekmovanji. Učitelji si več medsebojnega sodelovanja v večini primerov ne željo, obratno pa je pri mentorjih gasilske mladine, kjer si vsi anketirani mentorji želijo več sodelovanja osnovne šole z PGD. Večina otrok ni včlanjenih v PGD, prav tako v šoli niso vključeni v kakšno gasilsko dejavnost in si niti ne želijo večjega sodelovanja med osnovno šolo in PGD. Na koncu smo podali še nekaj predlogov za boljše sodelovanje med PGD in osnovno šolo.
Ključne besede: gasilstvo, prostovoljno gasilsko društvo, gasilska mladina, osnovna šola, razredna stopnja, povezovanje
Objavljeno: 28.01.2015; Ogledov: 856; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (2,24 MB)

18.
POSKUSI Z VODO V PRVEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Manuela Tot, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so predstavljeni poskusi z vodo, ki sem jih pripravila za otroke v prvem razredu osnovne šole. V teoretičnem delu so na kratko opisane naravoslovne vede, učni načrt za prvi razred osnovne šole ter lastnosti vode. V empiričnem delu diplomske naloge je predstavljenih deset enostavnih poskusov, ki so primerni tako za predšolske otroke kot tudi za otroke prve triade devetletke. V zadnjem delu diplomske naloge je opisana priprava in izvedba poskusov ter skladnost vsebin z učnim načrtom. Dodani so tudi rezultati opravljenih anket, ki so bile izvedene neposredno pred poskusom in po njem. Predpostavljali smo, da se otroci v šoli premalo učijo ob poskusih in igri. Premalo je igranja z vodo in učenja preko igre pri fiziki ali širšem naravoslovju. To teorijo, da je v šoli preveč učenja in premalo igre, smo po poskusih z otroki v šoli le še okrepili. Poskusi zahtevajo mnogo več časa in potrpežljivosti kot branje knjige ali ogled filma. Verjetno je ravno čas tisti, ki ne dopušča, da bi se otroci učili skozi poskuse in si tako pridobili novo znanje. Vsekakor smo pri otrocih želeli vzpodbuditi zanimanje za naravoslovje skozi igro z vodo. Če bomo otrokom znali na primeren način približati naravoslovne vede, bodo le-ti pridobljeno znanje znali uporabiti v enakih ali podobnih situacijah.
Ključne besede: poskus, voda, naravoslovje, biologija, kemija, fizika, osnovna šola, prvi razred, otrok, učenje, demonstracije, prikaz, učni načrt, kurikulum, lastnosti vode, priprava in izvedba poskusov
Objavljeno: 07.05.2009; Ogledov: 9781; Prenosov: 2898
.pdf Celotno besedilo (4,16 MB)

19.
RAZVOJ LIKOVNEGA IZRAŽANJA NA PRIMERU ČLOVEŠKE FIGURE V 1. RAZREDU
Majda Dajčman, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo razvoj likovnega izražanja na primeru človeške figure v prvem razredu. V prvem delu diplomskega dela je širše opredeljen likovni razvoj otrok. Podrobneje smo opisali razvojne značilnosti otrokovega likovnega izražanja ter likovne tipe otrok, ki smo jih spremljali tudi v raziskavi. V nadaljevanju so podrobneje opisani likovni elementi in likovne prvine, ki so pomemben dejavnik pri razvoju likovnega izražanja. Predstavljen je učni načrt za likovno vzgojo in na kratko izpostavljeni cilji slikanja in risanja v prvem razredu. V empiričnem delu smo iskali odgovore na raziskovalna vprašanja, ki smo si jih zastavili. Zanimalo nas je, ali obstajajo v kontroliranem vzorcu razlike v upodabljanju človeške figure pri prikazu proporcev, okončin in detajlov. Izvedli smo longitudinalno raziskavo, ki je trajala eno šolsko leto. Likovna dela učencev smo ocenili po kriterijski skali, kjer smo ocenjevali, kaj od človeške figure je upodobljeno in kako so upodobljeni posamezni deli človeškega telesa. Izidi raziskave so pokazali, da so opazne razlike pri upodabljanju človeškega lika med prvim likovnim delom in upodabljanju ob zaključku prvega razreda.
Ključne besede: človeška figura, likovni razvoj, likovna vzgoja, prvi razred, osnovna šola.
Objavljeno: 29.05.2009; Ogledov: 3794; Prenosov: 470
.pdf Celotno besedilo (20,71 MB)

20.
UVAJANJE TEMELJNIH KONCEPTOV O ENERGIJI NA RAZREDNI STOPNJI
Mateja Rubin, 2009, diplomsko delo

Opis: Za potek procesov v naravi je potrebna energijo, ki se pretvarja iz ene oblike v drugo. Če sledimo pretvarjanju energije, ugotovimo, da je Sonce osnovni energijski vir. V diplomski nalogi so predstavljeni posamezni energijski viri, v okviru katerih so izdelani shematski diagrami, ki ponazarjajo pretvarjanje sončne energije v druge oblike energij. Namen diagramov je predstaviti Sonce kot osnovni vir energije. Narejena je tudi količinska primerjava nakopičenosti energije v različnih energijskih virih, kjer so v obliki grafov in preglednic prikazane medsebojne primerjave izkoriščanja energijskih virov. Empirični del naloge zajema raziskavo med šestošolci in študenti razrednega pouka ter tehniške smeri. Ta temelji na posameznih poudarkih, ki zajemajo razumevanje pretvarjanja sončne energije v druge oblike ter količinske predstave o pridobljeni energiji iz posameznih virov. Na konkretnem primeru kroženja vode v naravi se je izkazalo, da se večina anketiranih, predvsem šestošolcev, ne zaveda, da energija vode, ki jo izkoriščamo v hidroelektrarnah, prihaja od Sonca. Rezultati kažejo tudi slabo poznavanje tehnoloških in naravnih načinov pretvarjanja sončne energije v druge oblike. Kar polovica šestošolcev namreč ne pozna naravnega pretvarjanja sončne energije v druge oblike, pri študentih tehnične smeri pa se je izkazalo sicer nekoliko boljše poznavanje tehnoloških načinov pretvarjanja sončne energije v druge oblike. Tako študentje kot učenci šestega razreda se tudi premalo zavedajo, da večino energijskih virov ne bi mogli izkoriščati, če bi Sonce prenehalo svetiti. Prav tako tudi nekoliko podcenjujejo količino električne energije, ki jo lahko pridobimo iz različnih energijskih virov. Še posebej se odražajo slabe količinske predstave o sončni energiji, ki jo prestreže Zemlja.
Ključne besede: Sonce, energija, energijski viri, osnovna šola
Objavljeno: 29.05.2009; Ogledov: 2265; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (12,93 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici