SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


91 - 100 / 392
Na začetekNa prejšnjo stran6789101112131415Na naslednjo stranNa konec
91.
MOTIVACIJA ZAPOSLENIH V VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI USTANOVI GRADEC
Sandra Sluga, 2011, diplomsko delo

Opis: Že vrsto let je jasno, da so resnični kapital organizacije ljudje in da sta znanje in motiviranost za delo glavna dejavnika uspešnega poslovanja. Organizacija je uspešna pod pogojem, da motivira vse zaposlene in da skrbi za dobro delovno klimo na način, ki zagotavlja zadovoljstvo na vseh ravneh organizacije. Dobro motivirani zaposleni dosegajo boljše rezultate in so za uresničitev ciljev pripravljeni vložiti več svojega truda in energije zato, ker to hočejo sami, in ne zato, ker morajo. V prvem delu diplomskega dela so predstavljene teoretične osnove motivacije. Pojasnjeno je, kaj je motivacija, kateri so dejavniki motivacije, predstavljene so vrste motivov, motivacijske teorije in modeli. V drugem delu pa smo predstavili rezultate raziskave, ki je bila izvedena na OŠ Gradec. S kavlitativno raziskavo smo ugotavljali in raziskovali najpomembnejše motivacijske dejavnike za delo zaposlenih na izbrani šoli. Raziskava je pokazala, da nematerialne oblike motiviranja prevladujejo nad materialnimi. Zaposlenim so pomembnejši osebno zadovoljstvo, medsebojni odnosi in varnost zaposlitve pri delu v organizaciji. Raziskava je prav tako pokazala, da so zaposleni z delom, ki ga opravljajo, zadovoljni.
Ključne besede: motivacija, motivacijske teorije, organizacija, osnovna šola Gradec, zadovoljstvo z delom
Objavljeno: 12.08.2011; Ogledov: 1378; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (718,56 KB)

92.
OBLIKOVANJE VIZIJE OSNOVNE ŠOLE Z VIDIKA VREDNOT
Sonja Filipič, 2011, magistrsko delo

Opis: Proces oblikovanja vizije šole temelji na ugotavljanju potreb učencev, staršev, šolskega okolja in zaposlenih, prepoznavanju težav in problemov, morebitnih konfliktov, uspehov in dobrih plati svojega dela ter drugih značilnosti življenja v šoli. Pomembno je, da so v proces nabora in oblikovanja vrednot aktivno vključeni vsi, ki sooblikujejo delovanje šolske institucije. V osnovni šoli so to ravnatelj, strokovni delavci, učenci, starši in svet šole. Skupno oblikovanje nabora vrednot in strinjanje ugotovljenih skupnih vrednot je namreč osnova dobrega sodelovanja in medsebojnega zaupanja. Ugotovljene skupne vrednote so temelj načrtovanja šolske ustanove in izhodišče nadaljnjega načrtovanja vzgojnega dela šole. Tako je oblikovanje vizije osnovne šole eno izmed ključnih področij načrtovanja, kjer morajo biti cilji šole skladni z njenimi vrednotami in njene vrednote morajo biti skladne z njenimi cilji. Osnovna šola lahko le z oblikovano vizijo dobro opravlja svojo izobraževalno in vzgojno funkcijo.
Ključne besede: vrednote, vizija, poslanstvo, proces, učni načrt, osnovna šola, vzgoja, izobraževanje, načrtovanje
Objavljeno: 13.06.2011; Ogledov: 3066; Prenosov: 446
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

93.
BALETNE VSEBINE PRI POUKU GLASBENE VZGOJE NA RAZREDNI STOPNJI DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE
Tjaša Stergulec, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava vključitev baletnih vsebin v pouk glasbene vzgoje na razredni stopnji devetletne osnovne šole. V osnovnih šolah imamo veliko plesnih in baletnih vsebin, ki so v učnem načrtu zapisane, vendar premalo podrobno opisane, da bi jih lahko učitelji uporabili. Namen je predstaviti balet kot pomembno dejavnost pri pouku glasbene vzgoje, saj danes otroci odraščajo v družbi, ki se vse premalo zaveda pomembnosti klasičnega baleta kot umetnosti. V diplomskem delu je predstavljen ples in njegove razsežnosti ter klasični balet in njegova pomembnost za otroke. Predstavljene so baletne vsebine, ki jih najdemo v učnem načrtu in v različnih priročnikih za učitelje ter dodatne baletne vsebine in učne ure, primerne za vključitev v pouk glasbe. Predstavljene učne ure so bile tudi praktično izvedene z učenci baletnega oddelka Glasbene šole Velenje ter z učenci 1. in 3. razreda Osnovne šole Franca Rozmana Staneta. Otroci so pri učnih urah uživali in zelo radi sodelovali. Izsledki kratkega anketnega vprašalnika kažejo, da učitelji razrednega pouka pogosto baletnih vsebin ne vključujejo v pouk glasbe. Iz rezultatov je razvidno, da otroci radi plešejo in si želijo kaj podobnega početi tudi v osnovni šoli. Prav zaradi tega je potrebno v pouk glasbe vključiti čim več baletnih vsebin, saj se otroci dobro odzivajo, kreativno izražajo in so izredno ustvarjalni, kar pomembno vpliva na njihov celostni razvoj, hkrati pa tudi na počutje in odzivnost otrok pri drugih predmetih v šoli.
Ključne besede: Ključne besede: šolstvo, osnovna šola, izobraževanje, glasbena vzgoja, klasični balet
Objavljeno: 19.07.2011; Ogledov: 2442; Prenosov: 228
.pdf Celotno besedilo (985,65 KB)

94.
MOTIVACIJA ZAPOSLENIH ZA IZOBRAŽEVANJE V OSNOVNI ŠOLI ŽUŽEMBERK
Urška Plot, 2011, diplomsko delo

Opis: Osnovna šola kot vzgojno-izobraževalna organizacija mora imeti svojo vizijo razvoja, zaposleni pa morajo imeti izdelan svoj načrt poklicne poti, kar jih posledično vodi v stalno izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje. Cilj diplomske naloge je bil raziskati področje motiviranosti zaposlenih za izobraževanje, proučiti vrste motivov, motivacijskih dejavnikov, raziskati, analizirati in predstaviti motiviranje zaposlenih za izobraževanje. Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu so podana spoznanja že napisanega glede področja motivacije in motiviranja zaposlenih za izobraževanje. V raziskovalnem delu smo prikazali rezultate ankete, izvedene v Osnovni šoli Žužemberk, v zvezi z motivacijo zaposlenih za izobraževanje. Podali smo ugotovitve, do katerih smo prišli tekom raziskave, in navedli predloge. Da smo dobili te podatke, smo dali poudarek na vprašanjih, kot so: • Ali na Osnovni šoli Žužemberk dovolj motivirajo za dodatna izobraževanja? • Ali obstajajo ovire, zaradi katerih se zaposleni dodatno ne izobražujejo? • Kaj vpliva na posameznikovo odločitev za izobraževanje? • Ali so izobraževanja učiteljem pomembna oziroma potrebna za njihovo delo? • Ali so zaposleni zadovoljni s ponujenimi dejavniki izobraževanj? • Ali vodstvo Osnovne šole Žužemberk ponuja vsem učiteljem enake možnosti pri izobraževanju? Raziskava je pokazala, da so zaposleni na Osnovni šoli Žužemberk zelo dobro motivirani za dodatna izobraževanja in imajo veliko možnosti, da se le-teh udeležijo. Na odločitev za izobraževanje zelo vpliva želja po več znanja in večji kakovosti dela ter odnos vodstva do posameznika. Vodstvo zaposlene vedno spodbuja in podpira pri njihovih odločitvah ter upošteva posameznikove želje.
Ključne besede: Motivacija, motivacijske teorije, izobraževanje, Osnovna šola
Objavljeno: 08.11.2011; Ogledov: 1635; Prenosov: 192
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

95.
ODNOS UČITELJEV DO KULTURNO-UMETNOSTNE VZGOJE V OSNOVNIH ŠOLAH
Katarina Hren, 2011, diplomsko delo

Opis: Kulturno-umetnostna vzgoja ima velik vpliv na človeka v vseh pogledih, ker ga obkroža na vseh poteh v življenju. Človek si preko nje razvija svoj estetski in celostni pogled na svet in prav zato tvori pomemben del v izobraževalnem sistemu. V empiričnem delu diplomskega dela bomo raziskali, kakšen je kulturno-umetnostni status učiteljev, kako učitelji ocenjujejo osnovnošolsko izobraževanje z vidika kulturno-umetnostnega področja, kakšno mnenje imajo o kulturno-umetnostnih aktivnostih učencev in v kolikšni meri lahko pri pedagoškem delu uresničujejo cilje kulturno-umetnostne vzgoje. Rezultati kažejo, da učitelji kulturnim, estetskim in duhovnim vrednotam ne pripisujejo tako visokega pomena kot družinskim, socialnim, zdravstvenim vrednotam in tradiciji. Večina učiteljev meni, da bi v sistemu osnovnošolskega izobraževanja več pozornosti morali nameniti ravno kulturno-umetnostnim področjem. Menijo, da so kulturno-umetnostna področja, ki jim učenci v šoli posvečajo največ pozornosti intermedijska kultura in glasbena umetnost, izven šole pa po mnenju učiteljev največ pozornosti učenci namenijo popularni in zabavni glasbi ter filmu in avdiovizualni kulturi. Kulturno-umetnostni cilji, ki jih uresničujejo pri svojem delu, so po pogostosti dobro zastopani, redkeje je zastopan le cilj izražanja kultur drugih narodov. Menijo, da lahko sledijo ciljem kulturno-umetnostne vzgoje pri različnih predmetih osnovnošolskega kurikula. Po rezultatih raziskave je razvidno, da pogosteje sledijo tem ciljem pri predmetih, ki so neposredno povezani s kulturno-umetnostno vzgojo (glasba, likovna vzgoja, slovenščina).
Ključne besede: kulturno-umetnostna vzgoja, učitelj, osnovna šola, osnovnošolsko izobraževanje, učni načrti
Objavljeno: 18.07.2011; Ogledov: 2047; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

96.
VKLJUČENOST RETORIKE V URE SLOVENŠČINE V ZADNJEM TRILETJU OSNOVNIH ŠOL IN V SPLOŠNIH GIMNAZIJAH
Andreja Dvornik, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo želeli prikazati, kolikšna je vključenost retorike v ure slovenščine v zadnjem triletju osnovnih šol in v splošnih gimnazijah. Pri analizi smo se omejili na oba veljavna učna načrta in določene učbenike za posamezno smer izobraževanja. Trenutna zakonodaja določa retoriko kot enega od obveznih izbirnih vsebin v 9. razredu devetletne osnovne šole. Učitelji imajo različne možnosti za oblikovanje medpredmetnih povezav, s katerimi učencem omogočajo celosten pogled na določene vsebine in boljše povezovanje snovi različnih šolskih predmetov. Učni načrti, ki so v veljavi, določajo precej možnosti za medpredmetne povezave retorike in slovenščine, ki pa ni vedno dovolj nazorno nakazana. Bolj natančno je povezovanje različnih vsebin nakazano v berilih za osnovne in srednje šole. Določeni učbeniki dopuščajo veliko svobode pri vključevanju retoričnih elementov v ure slovenskega jezika, a popolnih navodil, kako oblikovati dober govor, nismo zasledili. Dober govor temelji na vsebini in izgledu, kar je v učbenikih premalo poudarjeno, saj ni dovolj poudarjeno argumentiranje, mimika rok, glave in nasploh drža pri govornem nastopu ter metode sestave in pomnjenja govora. V ure slovenščine je vključenih večina elementov retorike, a nanje učitelji in učenci velikokrat žal niso dovolj pozorni.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: retorika, ure slovenščine, govorni nastop, učbeniki, učni načrti, osnovna šola, splošna gimnazija.
Objavljeno: 07.11.2011; Ogledov: 2210; Prenosov: 252
.pdf Celotno besedilo (1,96 MB)

97.
KAKOVOST OCENJEVANJA ZNANJA V OSNOVNI ŠOLI
Ana Antloga, 2010, diplomsko delo

Opis: Glavni cilj diplomske naloge je bil odkriti kakovost znanja v osnovni šoli pri naravoslovnih predmetih (biologija in naravoslovje) s pomočjo testov znanja, ki so ključnega pomena pri preverjanju znanja. V raziskavo so bili vključeni testi znanja, ki so jih sestavili učitelji biologije in naravoslovja iz širšega Celjskega območja Slovenije. S pomočjo omenjenih testov smo analizirali dejansko stanje in kakovost znanja, ki je od učencev zahtevan na določenem pisnem preverjanju. Ugotovili smo, da se dejansko stanje med učitelji zelo razlikuje. Testi znanja so v več kot 50 % nagnjeni k minimalnim standardom. Naloge v testih so nižjega nivoja znanja in so večinoma tipa dopolnjevanja in kratkih odgovorov. Rezultati so hkrati pokazali, da se testi znanja ponavljajo v odvisnosti od učitelja. To pomeni, da ima učitelj stalen vzorec izdelave testov znanja in od takšnega vzorca praviloma ne odstopa prav veliko.
Ključne besede: testi znanja, biologija, preverjanje znanja, osnovna šola
Objavljeno: 05.09.2011; Ogledov: 1621; Prenosov: 367
.pdf Celotno besedilo (388,64 KB)

98.
RECEPCIJA LITERARNIH BESEDIL V OSNOVNI ŠOLI NA PRIMERU GERHARDA RÜHMA: »HORCHEN«
Maja Črešnik, 2011, diplomsko delo

Opis: O recepciji literarnih besedil v osnovnošolskem izobraževanju obstajajo deljena mnenja, eni so za, spet drugi so proti. Diplomska naloga se ukvarja ravno s to tematiko. V okviru le te se je opravila anketa in mini eksperiment. Rezultati ankete so pokazali, da imajo učenci interes za branje, da berejo tiskane in tudi internetne knjige, revije ter časopise. Branje internetnih knjig se povečuje pri učenih v višjih razredih, saj starejši učenci preživijo več časa za računalnikom. Mini eksperiment pa je pokazal, da so učenci v osnovnošolskem izobraževanju sposobni recipirati literarna besedila, da jim tuj jezik pri tem ne predstavlja ovire, saj lahko stvari, ki jih v tujem jeziku ne morejo povedati, povedo v materinem jeziku. Cilj recipiranja tako ni usvajanje jezika, ampak recipiranje samo po sebi.
Ključne besede: Recepcija, litersrna besedila, osnovna šola
Objavljeno: 23.11.2011; Ogledov: 1261; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (2,51 MB)

99.
Nekateri vidiki vrednotenja učbenikov za pouk geografije v 7. razredu osnovne šole
Natalija Šmit, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo temelji na primerjavi in vrednotenju učbenikov, ki so na voljo v sedmem razredu osnovne šole za pouk geografije. Ker je učbenik eno izmed temeljnih gradiv, smo želeli na osnovi izbranih kriterijev ugotoviti kvaliteto posameznega učbenika in ali obstajajo med učbeniki razlike, kljub temu, da izpolnjujejo zahteve zakonodaje. Delo je razdeljeno na dva glavna dela, teoretičnega in empiričnega. Prvi del diplomskega dela temelji na analizi literature in virov, ki so vezani na jedrni cilj naloge. Razloženi in predstavljeni so glavni pojmi, ki so nujno potrebni za razumevanje in nadaljnje raziskovalno delo. Drugi, empirični del, je sestavljen iz treh delov. V prvem delu so zajeti rezultati primerjave šestih učbenikov v sedmem razredu, glede na notranjo in zunanjo strukturo učbenika. Na podlagi določenih kriterijev smo evidentirali in prikazali podobnosti ter razlike med njimi. Drugi del empiričnega dela naloge temelji na analizi rezultatov intervjujev, z vzorcem učiteljic geografije, ki poučujejo v sedmem razredu osnovne šole. S pomočjo intervjujev smo izvedeli, katere učbenike uporabljajo pri pouku ter njihovo mnenje o učbenikih oziroma njihovo vrednotenje le teh. V tretjem delu naloge so analizirani in ovrednoteni rezultati anketiranja vzorca učencev, ki obiskujejo sedmi razred osnovne šole. Namen tega dela je bilo ugotoviti, kako učenci vrednotijo svoj in druge učbenike za pouk geografije. Namen diplomskega dela je bilo ugotoviti razlike med posameznimi učbeniki iz treh različnih vidikov: lastnega, oblikovanega na podlagi jasno zastavljenih kriterijev primerjave izbranih učbenikov, učiteljevega in učenčevega.
Ključne besede: učbenik, geografija, osnovna šola, sedmi razred, vrednotenje
Objavljeno: 27.10.2011; Ogledov: 2163; Prenosov: 286
.pdf Celotno besedilo (5,75 MB)

100.
BRALNE NAVADE V OBČINI MUTA
Nadja Pušnik, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Bralne navade v Občini Muta so bile obravnavane bralne navade osnovnošolcev in srednješolcev v občini ter bralne navade odraslih oseb, ki bivajo v Občini Muta. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kako se z branjem soočajo prebivalci domače občine. Pri ugotavljanju teh podatkov sem si pomagala z anketami, rezultati le-teh pa so bili nato predstavljeni v raziskovalnem delu diplomskega dela. Uporabljene so bile različne metode: induktivno-deduktivna metoda, analitična metoda, komparativna metoda, deskriptivna metoda in metoda anketiranja. Ugotovljeno je bilo, da so bralne navade otrok, ki obiskujejo drugi in tretji razred osnovne šole, dobre. Ti otroci radi berejo, knjige so jim všeč. Pri peto-, sedmo- in devetošolcih se bralne navade pričnejo slabšati, odnos do knjig in branja se spremeni. Srednješolci v večini ne berejo radi. V ospredje prihajajo druge dejavnosti (npr. druženja s prijatelji), branje jih ne zanima. Bralne navade se znova izboljšajo pri odraslih osebah, ki najraje berejo v svojem prostem času.
Ključne besede: Občina Muta, Osnovna šola Muta, Srednja šola Muta, domače branje, bralna značka, bralne navade
Objavljeno: 18.11.2011; Ogledov: 2337; Prenosov: 212
.pdf Celotno besedilo (4,46 MB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici