Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Osebnostne lastnosti edinstveno definirajo posameznika in se razvijajo skozi celotno življenje, zaradi česar so ključni elementi družbene raznolikosti. Različne osebnosti namreč pomenijo diverzijo ljudi, ki se med seboj razlikujejo tudi po osebnostnih lastnostih, ki vplivajo na človekovo odzivanje in delovanje na delovnem mestu ali v okolju. Najlažje jih predstavimo s pomočjo McCraeavejih in Costajevih štirih skupin ali Christopherjevega in Martinovega trikomponentnega modela. Bolj podrobno pa poznamo Big Five model osebnosti, superfaktor osebnosti, 16 osebnosti, temperamente ter 16 faktorjev osebnosti. Osebnost in zahteve delovnega mesta so med seboj povezane, saj slednje opazno vplivajo na način vedenja in uspešnost posameznika na delovnem mestu. Zahteve delovnega mesta vključujejo vse značilnosti delovnega mesta in so tako imenovani napovedovalci načina dela. Slednji namreč napovedujejo in se kažejo pri obremenjenosti z delom, delovni uspešnosti, stopnji pridobljenega znanja, nadzoru lastnih odzivov, posameznikovih sposobnostih in naravi delovne naloge. Delovne zahteve delimo na zahteve po izzivih in ovire pri delu. Zahteve po izzivih prikazujejo premagovanje delovnih ovir, motivacijo za osebno rast, višji dobiček, opravljanje dela in se vedno bolj vpeljujejo v sama podjetja, medtem ko se ovire pri delu lahko pojavljajo redneje ali s časovno spremenjenostjo. Tiste z rednejšim ponavljanjem imenujemo stabilne, saj jih skozi čas posamezniki ne opazijo več. Časovno spremenjene pa imenujemo motnje, saj predstavljajo moteči dejavnik v postopku dela. Z raziskavo smo ugotovili, da ima podjetje Cookinox d.o.o. visoko stopnjo skladnosti osebnostnih lastnosti in zahtev delovnega mesta. Podjetje bi obstoječa neskladja lahko rešilo s svetovanjem usposobljenih zunanjih strokovnjakov, s testi osebnosti, premestitvijo na enakovredno delovno mesto ter z različnimi pogovori.
Ključne besede: osebnostne lastnosti, zahteve delovnega mesta, neskladje, Cookinox d.o.o
Objavljeno v DKUM: 19.03.2024; Ogledov: 239; Prenosov: 25
Celotno besedilo (1,57 MB)

Opis: Zgodnje regulacijske težave (RT) (težave z jokom, spanjem in/ali hranjenjem) povečajo možnost za pojav čustvenih, vedenjskih in socialnih težav posameznika v odraslosti, posebej izogibajočih osebnostnih lastnosti in težav z vzpostavljanjem in ohranjanjem socialnih odnosov v odraslosti. Na to lahko vpliva občutljivost matere na otrokove potrebe kot zaščitni faktor pred morebitnimi težavami. Z vidika nevrobioloških temeljev, so RT povezane s spremembami v dveh možganskih omrežjih, ki skupaj tvorita alostatični interoceptivni sistem. Ključni del tega sistema je inzula, ki integrira aferentne informacije iz telesa in je s tem ključna za ohranjanje homeostaze in regulacijo energije v telesu. Cilj te naloge je bil preveriti, kako se zgodnje RT povezujejo s strukturnimi spremembami inzule in izogibajočimi osebnostnimi lastnostmi v odraslosti ter kako na ta odnos vpliva občutljivost matere na otrokove potrebe. Naš vzorec temelji na podatkovni bazi udeležencev Bavarske longitudinalne študije in vključuje posameznike, ki so kazali zgodnje RT (N = 47) ter kontrolno skupino brez RT (N = 121). Sodelovali so v magnetno-resonančnem slikanju možganov, izpolnili samoocenjevalni vprašalnik za oceno izogibajočih osebnostnih lastnosti ter bili pri 6 in 8 letih testirani za občutljivost matere na njihove potrebe. Pokazalo se je, (1) da RT povečajo girifikacijo inzule bilateralno in zmanjšajo kortikalno debelino leve inzule, (2) da je povezava najbolj izražena pri posameznikih z dlje trajajočimi RT ter, (3) da se spremembe girifikacije leve inzule statistično pomembno povezujejo z izogibajočimi osebnostnimi lastnostmi. Raziskava pomembno prispeva k razumevanju posledic RT na razvoj in delovanje posameznika v odraslosti ter prispeva k razvoju strategij za prevencijo teh težav.
Ključne besede: zgodnje regulacijske težave, inzula, strukturne spremembe, izogibajoče osebnostne lastnosti, občutljivost matere
Objavljeno v DKUM: 09.09.2022; Ogledov: 734; Prenosov: 48
Celotno besedilo (1,28 MB)

Opis: Cilj raziskave je bil na podlagi dinamike tipkanja napovedati velikih pet osebnostnih lastnosti in nekatere druge osebne značilnosti. Dinamika tipkanja je proučevanje natančnih časovnih podatkov o pritiskih in izpustih tipk ob tipkanju na računalniški tipkovnici. V raziskavi je sodelovalo 60 udeležencev, ki so pretipkali vnaprej pripravljeno besedilo ter izpolnili samoporočani osebnostni vprašalnik. Podatki o tipkanju so bili združeni v spremenljivke, ki so bile uporabljene kot vhodni podatki za nadzorovano strojno učenje. Dinamika tipkanja je bila uporabljena za klasificiranje udeležencev v zgornjo ali spodnjo skupino glede na povprečje vzorca za posamezno merjeno lastnost. Z uporabo metode umetnih nevronskih mrež smo uspešno napovedali vestnost za 62 % (p = 0,046) in višino za 63 % (p = 0,026) udeležencev.
Ključne besede: dinamika tipkanja, biometrika, osebnostne lastnosti, spol, ročnost
Objavljeno v DKUM: 01.02.2021; Ogledov: 803; Prenosov: 26
Celotno besedilo (465,40 KB)

Opis: V doktorskem delu na vzorcu slovenskih računovodij empirično preizkušamo vpliv izbranih osebnostnih lastnosti in profesionalnih poklicnih kvalifikacij na odnos računovodij do sodelovanja pri prikrojevanju računovodskih podatkov in informacij. Raziskava je vsebinsko omejena zgolj na opazovanje odnosa po moralno-etični plati (moralni/etični odnos). Za merjenje odnosa smo uporabili metodo scenarija z opisom hipotetičnega primera prikrojevanja in ravnanj izbranih udeležencev v zvezi z njim (direktor, računovodja in revizor). Moralno-etične zaznave/ocene računovodij v zvezi s prikrojevanjem računovodskih podatkov in informacij smo najprej za ravnanja posameznih udeležencev izbranega primera (direktor, računovodja in revizor) opazovali ločeno, nato pa na njihovi osnovi za vse tri opazovane odločevalne/izvedbene vloge izračunali tudi povprečen/skupen odnos posameznega računovodje do sodelovanja pri prikrojevanju računovodskih podatkov in informacij. Za tako izmerjene ločene in skupen odnos do sodelovanja pri prikrojevanju računovodskih podatkov in informacij smo nato z regresijsko analizo preverili njihovo statistično povezanost s petimi izbranimi osebnostnimi lastnostmi. In sicer Makiavelizmom, mestom nadzora, dispozicijsko sprejemljivostjo, nevroticizmom in ekstravertnostjo. Poleg izbranih osebnostnih lastnosti smo kot dejavnik etičnega odnosa računovodij do sodelovanja pri prikrojevanju računovodskih podatkov in informacij testirali tudi posedovanje profesionalnih poklicnih kvalifikacij. Rezultati so razkrili dva statistično značilna glavna učinka in enega statistično značilnega interakcijskega. In sicer sta se kot statistično značilna glavna učinka pokazala učinka Makiavelizma in dispozicijske sprejemljivosti. V obeh primerih so višje ravni opazovane osebnostne lastnosti povezane z bolj sprejemljivim odnosom računovodij do sodelovanja pri prikrojevanju, nižje pa z bolj odklonilnim. Glede na dosedanje empirične raziskave vpliva osebnostnih lastnosti na etično odločanje in obnašanje posameznikov je rezultat za Makiavelizem v skladu s pričakovanji, medtem ko rezultat za dispozicijsko sprejemljivost nekoliko preseneča in je po naši oceni predvsem posledica pro-organizacijske naravnanosti prikrojevanja v scenariju, ki smo ga uporabili za merjenje odnosa. Tretji statistično značilen učinek v raziskavi je interakcijski učinek med Makiavelizmom in nevroticizmom, ki kaže, da je narava vpliva Makiavelizma na odnos računovodij do sodelovanja pri prikrojevanju računovodskih podatkov in informacij pomembno pogojena z ravnijo posameznikovega nevroticizma. Gre za ugotovitev, o kateri po našem vedenju poročamo prvi, in jo zato izpostavljamo tudi kot pomemben prispevek našega dela k znanosti. Vse ostale testirane povezave, vključno s profesionalnimi poklicnimi kvalifikacijami, so se izkazale kot statistično neznačilne. Gledano v celoti rezultati zato kažejo na zelo skromen vpliv proučevanih osebnostnih lastnosti na odnos računovodij do sodelovanja pri prikrojevanju računovodskih podatkov in informacij.
Ključne besede: računovodstvo, manipulacija, prikrojevanje, osebnostne lastnosti, profesionalne kvalifikacije
Objavljeno v DKUM: 02.12.2019; Ogledov: 1925; Prenosov: 264
Celotno besedilo (11,13 MB)

Opis: Pričanje je pri preiskovanju nekaterih kaznivih dejanj ali nesreč eno izmed ključnih načinov pridobivanja informacij, zato je pomembno, da je pričanje resnično oz. verodostojno. Povsem razumljivo je dejstvo, da pričanje ne more biti popolna kopija dogajanja, saj je spominski priklic lahko le približek resničnosti. Vendar pa je ob pomanjkanju materialnih dokazov, pričanje bistvenega pomena, posledica napačnega pričanja pa je lahko otežena preiskava, v najhujšem primeru pa celo obsodba napačne osebe. Kakovost pričanja je v veliki meri odvisna od posameznikovega spomina, spomin pa je odvisen od usmerjene pozornosti in zaznavanja dogodka. Vsak posameznik namreč okolico zaznava drugače, različni ljudje pa so v istem trenutku pozorni na različne stvari. Tako do nezavednih napak v spominu lahko pride že med samim pridobivanjem informacij ali pa kasneje med obdelavo in pojasnjevanjem informacij. Poleg spomina, zaznavanja in pozornosti na verodostojnost pričanja vplivajo tudi osebnostne lastnosti. V diplomskem delu je opisano kako na verodostojnost pričanja vplivajo spol, starost, sugestibilnost, življenjska zgodovina in čustva očividca. Tako kot je pri oceni verodostojnosti pričanja potrebno zaznavanje, pozornost in spominski priklic razumeti kot celoto, je tudi pri vplivu osebnostnih značilnosti na pričanje potrebno razumeti, da na kakovost pričanja nikoli ne vpliva samo ena osebnostna lastnost. Verodostojnost pričanja za posamezne očividce se ne sme ocenjevati na podlagi raziskav o vplivu osebnostnih lastnosti na pričanje, saj se vsaka oseba na pričanje odzove drugače. Prav tako se, na podlagi osebnostnih lastnosti, za nobenega očividca ne sme predpostavljati, da je verodostojna priča, pač pa je potrebno preiskovalce, policiste, sodnike in ostale izobraziti o možnostih spominskih popačenj in dejavnikih, ki vplivajo na pričanje.
Ključne besede: diplomske naloge, verodostojnost pričanja, očividci, osebnostne lastnosti, spomin
Objavljeno v DKUM: 01.10.2019; Ogledov: 1357; Prenosov: 110
Celotno besedilo (1,27 MB)