| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 20
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Samopoškodovalno vedenje brez samomorilnega namena (NSSI) pri mladostnikih - vpliv genetskih polimorfizmov, travmatiziranosti, impulzivnosti in duševnih motenj
Teja Bunderla, 2021, doctoral dissertation

Abstract: Samopoškodovalno vedenje brez samomorilnega namena (»Nonsuicidal Self-Injury« – NSSI) se vedno bolj pojmuje kot samostojna psihiatrična motnja. Odkar je bil NSSI leta 2013 v najnovejši izdaji ameriške klasifikacije duševnih motenj (»Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders« – DSM-5) prvič opredeljen kot samostojna diagnoza v sekciji III – pod motnjami za prihodnje raziskovanje, se je znanje na tem področju bistveno povečalo, vendar pa etiologija tega vedenja še zmeraj ni pojasnjena. Obstajajo številne psihološke razlage nastanka in vzdrževanja NSSI. Identificirane so najpogostejše komorbidnosti (depresija, mejna osebnostna motnja, anksioznost). Vzroki za nastanek NSSI niso poznani, dosedanje raziskave pa nakazujejo tako dedni dejavnik kot dejavnike okolja. V raziskavi smo zbrali 95 mladostnikov z NSSI, diagnosticiranih po raziskovalnih kriterijih DSM-5, 21 kontrol brez NSSI in 118 posameznikov iz splošne populacije, ki smo jih dodali kot dodatno kontrolno skupino za genetske preiskave. Pri vseh smo opravili genotipizacijo polimorfizmov v genih TPH1 (rs4537731, rs1799913, rs7933505), SLC6A4 (VNTR STin2), OPRM1 (rs1799971), GNβ3 (rs5443) in DRD2/ANKK1 (rs1800497). Preiskovanci z NSSI in kontrolna skupina brez NSSI so izpolnili prevedene vprašalnike Barratt Impulsiveness Scale (BIS-11), State-Trait Anxiety Inventory for Adults (STAI), MacLean Screening Instrument for BPD (MSI-BPD) in Early Trauma Inventory Self Report-Short Form (ETISR-SF), preiskovanci z NSSI pa še dodatno Inventory of Statements about Self-Injury (ISAS) in Self-Injury Craving Questionnaire (SICQ). Opravili smo asociacijsko analizo in analize interakcij med izbranimi kandidatnimi geni in okolijskimi dejavniki za nastanek NSSI. Ugotovili smo statistično značilno povezavo polimorfizma rs4537731 v genu TPH 1 s starostjo ob prvem pojavu NSSI. Prisotnost STin2.10 je bila skupaj s celokupno travmatiziranostjo povezana z večjo verjetnostjo za NSSI. Alel G polimorfizma rs1799971 v genu OPRM1 se je izkazal kot varovalni alel, povezan z nižjim hlepenjem po NSSI. Z multivariantnim modelom smo pokazali povezavo mejne osebnostne motnje in dednega dejavnika z nastankom NSSI, pri čemer sta k dednemu dejavniku za nastanek NSSI prispevala predvsem polimorfizma rs1799913 in rs7933505. Polimorfizem rs1799913 je bil statistično značilno povezan z nastankom NSSI v modelu skupaj z anksioznostjo kot osebnostno potezo. NSSI v našem vzorcu je bil močno povezan s celokupno travmatiziranostjo, čustveno zlorabo in spolno zlorabo. Dokazali smo tudi pomembno povezavo z impulzivnostjo. Mladostniki z NSSI iz našega vzorca so izpostavili hlepenje po NSSI, ki je primerljivo hlepenju po kokainu. Hlepenje je bilo v močni premo sorazmerni korelaciji s številom NSSI v življenju. Anksioznost je bila pri posameznikih z NSSI zelo povišana, bistveno pa je bila povezana tudi s povišanjem hlepenja po NSSI. Mladostniki so v večinskem deležu poročali o spremenjenem zaznavanju bolečine med NSSI, a povezave z genetiko nismo uspeli potrditi. NSSI je v analizah povezav med dednimi in okoljskimi dejavniki pokazal povezanost predvsem s kandidatnimi polimorfizmi serotoninskega sistema in s sistemom endogenih opioidov. Ugotovili smo povezavo NSSI z visokim hlepenjem. Nujno je nadaljevanje raziskovanja NSSI v smislu vedenjske odvisnosti. NSSI je bil močno povezan s travmatiziranostjo in izkušnjami predvsem čustvene in spolne zlorabe. Z anksioznostjo je verjetno povezan veliko bolj, kot smo do sedaj predvidevali.
Keywords: samopoškodovalno vedenje brez samomorilnega namena, NSSI, mladostniki, anksioznost, mejna osebnostna motnja, travmatiziranost, impulzivnost, odvisnost, zaznavanje bolečine, genetski polimorfizmi, serotoninski sistem, endogeni opioidi, dopaminergični sistem
Published: 18.03.2021; Views: 209; Downloads: 35
.pdf Full text (2,49 MB)

2.
Pristop k otroku in mladostniku z mejno osebnostno motnjo
Kaja Koštomaj, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Mejna osebnostna motnja je kronična psihiatrična motnja, za katero so značilne čustvena nestabilnost, težave v medosebnih odnosih in nadzoru. Raziskave kažejo, da se lahko mejna osebnostna motnja diagnosticira pred 18. letom starosti in da se pri mladih nadaljuje v odraslo dobo. Med strokovnjaki je danes mejna osebnostna motnja še vedno najbolj stigmatizirana diagnoza med osebnostnimi motnjami pri otrocih in mladostnikih. Metode: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela, v empiričnem delu pa smo podatke pridobili s pomočjo vprašalnika, ki ga je rešilo 80 študentov zaključnih letnikov programa zdravstvene nege in 50 medicinskih sester s področja pediatrije. Podatki so bili analizirani s pomočjo Microsoft Excel ter zaradi lažje berljivosti prikazani v odstotkih. Rezultati: Glede na podane rezultate se znanje zdravstvenih delavcev in študentov bistveno ne razlikuje. Pri pristopu smo lahko zaznali odstopanja v znanju tako zdravstvenih delavcev kot študentov. Večina anketiranih je menilo, da je prav, da bi otroku omogočili vso podporo pri neposrednem komuniciranju, pri izpolnjevanju neposrednih nalog in osebnih odgovornosti. Cilj zdravstvene nege in zdravljenja pa je ravno obraten. Vsi stremimo, da bo otrok oz. mladostnik odrasel v samostojno in odgovorno osebo. Razprava: Kljub temu da rezultate ne moremo posploševati, se nam zdi, da so potrebna dodatna izobraževanja v tej smeri. Če želijo medicinske sestre zagotavljati učinkovito nego, se zdi pomembno, da prejmejo boljšo izobrazbo o otrocih in mladostnikih s to motnjo, pa tudi stalno podporo in nadzor, da bi jim pomagali bolje obvladati to težko razvojno skupino.
Keywords: otroštvo, adolescenca, osebnostna motnja, zdravstvena nega, pristop
Published: 30.10.2020; Views: 234; Downloads: 71
.pdf Full text (1022,87 KB)

3.
Spoprijemanje s stresom in osebnostna čvrstost pri mladostnikih
Tamara Pukšič, 2017, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava strategije spoprijemanja s stresom in/v povezavi z osebnostno čvrstostjo mladostnikov. Namen oziroma cilj teoretičnega dela magistrskega dela je bil predstaviti pojem mladostništva in stresa ter značilnosti strategij spoprijemanja s stresom. Ker nas je v magistrskem delu zanimalo, kako se s stresom spoprijemajo mladostniki, koliko so osebnostno čvrsti in kako se ti področji povezujeta med seboj, smo želeli predstaviti tudi osebnostno čvrstost, z njo povezane pojme, kot je odpornost, in njeno povezanost s strategijami spoprijemanja s stresom. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli na vzorcu 143 mladostnikov in mladostnic. Zanimalo nas je, katere strategije uporabljajo, ko se soočajo s stresnimi situacijami. Prav tako smo želeli ugotoviti, koliko so mladostniki osebnostno čvrsti, kadar se soočajo z različnimi izzivi v življenju. Pri tem smo preučili razlike v odgovorih glede na spol, starost in učni uspeh. Na koncu smo ugotavljali povezanost med strategijami spoprijemanja s stresom in osebnostno čvrstostjo. Rezultati so pokazali, da mladostniki in mladostnice v povprečju enakovredno izbirajo strategije spoprijemanja s stresom. Največje razlike so se pokazale pri humorju, s katerim se mladostniki v večji meri odzovejo na stres, in pri iskanju emocionalne socialne podpore, kjer se mladostnice v stresnih situacijah v povprečju pogosteje odločijo poiskati emocionalno socialno podporo. Mladostniki v srednji adolescenci kažejo v primerjavi z mladostniki v zgodnji adolescenci pogostejšo uporabo aktivnega in načrtnega spoprijemanja s stresom. Mladostniki z višjim učnim uspehom se uspešneje spoprijemajo s stresom kot mladostniki z nižjim učnim uspehom, saj v povprečju pogosteje uporabljajo strategije, ki vodijo v konstruktivno spoprijemanje s stresom. Glede na rezultate osebnostne čvrstosti mladostnikov smo ugotovili, da dekleta dosegajo višjo osebnostno čvrstost kot fantje. Z raziskavo smo ugotovili, da obstaja zveza med osebnostno čvrstostjo in na problem osredotočenimi strategijami spoprijemanja s stresom. Posameznik, ki stresne situacije jemlje kot izziv in priložnost za osebnostno rast ter je angažiran, pogosteje uporablja na problem osredotočene strategije spoprijemanja s stresom. Posameznik se stresnih situacij loti aktivno in načrtno, pretehta možne korake, stopi v akcijo in prav tako pozitivno ponovno oceni stresorje ter jih ne zanika, ne beži pred njimi ali jih »pomete pod preprogo«.
Keywords: mladostništvo, spoprijemanje s stresom, strategije spoprijemanja s stresom, osebnostna čvrstost, odpornost
Published: 20.12.2018; Views: 1174; Downloads: 234
.pdf Full text (935,29 KB)

4.
Mejna osebnostna motnja in pravo
Gabrijela Štefelin, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V današnjem času se vedno bolj soočamo s hitrim tempom življenja, ki pa v velikih primerih vpliva tudi na našo osebnost. Ljudje pozabljajo sami nase in poskušajo ugajati drugim, ob tem pa kreirajo novo samopodobo, ki temelji na drugih in ne na njih samih. Z leti se je zaradi mnogih vzrokov razvilo veliko motenj osebnosti, ki pa še vedno niso natančno pravno opredeljeni. Med njimi je tudi mejna osebnostna motnja, ki vpliva na človekovo samopodobo in čustvenost. Pravni vidik obravnavanja ljudi z mejno osebnostno je zelo pomemben, saj le tako lahko poskrbimo za ustrezno zdravljenje in v hujših primerih za pridržanje oseb v psihiatričnih bolnišnicah brez privolitve. V primeru pridržanja pacienta v bolnišnici osebje velikokrat naleti na problem, ker bolnik ne privoli v hospitalizacijo zaradi čustvene nestabilnosti in nekritičnosti do svojega bolezenskega stanja. Zato so pri odločanju kako postopati v takih primerih ključnega pomena pravno in zakonsko urejeni procesi. V Sloveniji in tudi drugod po svetu so mnenja strokovnjakov na medicinskem in pravnem področju včasih deljena. Pomembno za pacienta pa je, da se različne stroke med seboj povežejo in poskusijo nuditi ustrezno obravnavo in oskrbo takim ljudem, ter jim kljub bolezni s tem zagotoviti ustrezno kvaliteto življenja. Zato sem v svoji diplomski nalogi zajela obe področji, ter s primeri, opisi bolezenskih stanj in s predpisanimi postopki skušala prikazati kako zelo sta povezani.
Keywords: diplomske naloge, mejna osebnostna motnja, pravo, psihiatrična bolnišnica, pravni vidiki
Published: 10.10.2018; Views: 577; Downloads: 81
.pdf Full text (1,12 MB)

5.
NOVODOBNIŠKE PREDSTAVE O ČLOVEŠKI DUŠEVNOSTI IN OSEBNOSTNI RASTI NA PRIMERU UDELEŽENCEV DUHOVNE ŠOLE VILIJA RAVNJAKA
Anja Simonič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je bil raziskati novodobniške predstave o človeški psihični naravi in osebnostni rasti. Za novodobniško duhovnost je značilen poudarek na posamezniku, ki si sam oblikuje svojo duhovno pot, tako da prosto izbira med raznimi novodobniškimi ponudbami. Kot primer takšne novodobniške ponudbe smo analizirali Duhovno šolo Vilija Ravnjaka. S primerjavo študijskega gradiva in socioloških novodobniških teorij smo ugotovili, da duhovna šola vsebuje ključne novodobniške karakteristike in s svojimi dodatnimi idejnimi koncepti celo presega Jungov koncept individuacije in sebstva. V nadaljnji raziskavi smo z intervjuji dveh skupin, udeležencev Duhovne šole Vilija Ravnjaka in njihovih ne-novodobniških vrstnikov, ter s pomočjo metode kodiranja odkrivali razlike v njihovih novodobniških pogledih. Analizirali smo njihove predstave o človeški psihi, njihovo samopodobo, dojemanje lastnih senc ter identifikacijo s konceptom sebstva. Rezultati so pokazali, da pri predstavi o človeški psihi in pri samopodobi ni večjih razlik, saj oboji izražajo pozitivne vidike, medtem ko se pri dojemanju lastnih senc in identifikaciji s sebstvom razlike povečajo v prid skupine novodobnikov. To je posledica tega, da se novodobniki aktivno ukvarjajo z osebnostno rastjo in se zato bolj intenzivno soočajo s svojo notranjostjo. Z dodatnimi vprašanji smo ugotovili tudi, da ima duhovna šola po mnenju udeležencev nanje velik vpliv, in sicer predvsem v smeri boljših medosebnih odnosov, drugačnega pogleda na svet, večje samozavesti ter večjega notranjega miru. Na koncu smo še naredili analizo največjih razlik med obema skupinama, ki je pokazala, da so novodobniki dosti manj družbeno kritični, bolj so osredotočeni vase, da v večji meri poročajo o občutkih notranjega miru in da svoje življenje v primerjavi z ne-novodobniki doživljajo kot bolj harmonično.
Keywords: novodobništvo, novodobniki, novodobniška duhovnost, novodobniško gibanje, Duhovna šola Vilija Ravnjaka, osebnostna rast, individuacija, predstave o človeški psihi, psihologija Carla Gustava Junga, koncept sebstva, sociologija religije
Published: 16.11.2016; Views: 1483; Downloads: 107
.pdf Full text (1,96 MB)

6.
Deinstitucionalizacija osebnostne oskrbe starostnikov
Eva Lenko, 2016, master's thesis

Abstract: Staranje prebivalstva in s tem deleža starostnikov zahteva spremembe tudi na področju osebnostne oskrbe starostnikov. Kljub izrazito institucionalni usmerjenosti, je potrebno v smislu zagotavljanja pravice do neodvisnega in samostojnega življenja v starosti pričeti z uvedbo postopka deinstitucionalizacije, kot posledice ki jo predvideva dolgotrajna oskrba. Dolgotrajna oskrba mora združevati splošno dostopnost podpornih storitev uporabnikom, visoko stopnjo njihove kakovosti in dolgoročno finančno vzdržnost. Starostnikom je potrebno ponuditi čim širši nabor podpornih storitev, ki jim bodo pod finančno dostopnimi pogoji omogočale življenje v domačem okolju in s tem kasnejšo institucionalizacijo. V ospredje je potrebno postaviti starostnika, njegove potrebe in spoštovanje njegove volje in ga obravnavati kot enakopravnega člana naše družbe. Z deninstitucionalizacijo osebnostne oskrbe starostnikov bi starostnikom omogočili možnost, da se svobodno odločajo kje bodo koristil podporne storitve doma ali v instituciji. Kljub vsemu pa jim je potrebno zagotoviti nemoteno zdravstveno in socialno oskrbo, dostopno pod enakimi pogoji, možnost izbire med formalno in neformalno oskrbo, možnost namestitve v stanovanjske skupine, pri čemer pa ne sme priti do kršitev pravic do zdravstvene oskrbe in zmanjšanja kvalitete življenja starostnika. Celoten postopek bo spremljala celovita preobrazba, kamor se bodo morali poleg starostnikov vključevati tudi svojci, lokalna skupnost, izvajalci socialnovarstvenih storitev, izvajalci zdravstvenih storitev, prostovoljci, formalni in neformalni oskrbovalci, društva in drugi podporniki. Deinstitucionalizacija pomeni spremeniti pogled na staranje in starostnika. To pa ne pomeni, da institucij ne potrebujemo več. Institucije bodo še vedno imele pomembno vlogo pri izvajanju socialnovarstvenih in zdravstvenih storitev za starostnike v tistih primerih, ko starostnik iz zdravstvenih, socialnih ali iz drugih razlogov ne bomo mogel ostati v domačem okolju, upoštevajoč starostnikove subjektivne in objektivne okoliščine. Deinstitucionalizacija bo doprinesla k preoblikovanju obstoječih institucij, kljub vsemu pa bo za institucijo pomenila uresničitev temeljnega koncepta pri zagotavljanju osebnostne avtonomije starostnika pri izbiri namestitve s čimer pa se zagotavlja pravica do kakovostne, primerne in varne oskrbe starostnika. Deinstitucionalizacija bo zagotavljala proces vzporednega razvoja raznovrstnih podpornih storitev, ki bodo dosegljive vsem uporabnikom s tem pa dolgoročno zmanjšala število institucionalnih namestitev.
Keywords: starostnik, deinstitucionalizacija, institucija, osebnostna oskrba, dolgotrajna oskrba, kakovostna oskrba, primerna in varna oskrba, formalna in neformalna oskrba, podporne storitve, socialnovarstvene storitve, zdravstvene storitve.
Published: 15.09.2016; Views: 1244; Downloads: 230
.pdf Full text (1,79 MB)

7.
Osebnostna rast in sprostitev
Evalda Bizjak, 2013, higher education textbook

Keywords: Osebnostna rast, Učbeniki za visoke šole
Published: 30.12.2015; Views: 795; Downloads: 65
URL Link to full text

8.
Družba spektakla kot temeljni oblikovalec osebnosti in psihopatologij sodobnega človeka
Jernej Auer, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo, ki je pred vami je sestavljeno iz treh delov. Prvi del zaobsega kratek zgodovinski pregled razvoja Guy Debordove misli in njegove Situacionistične Internacionale. Bralec se v prvem delu sreča z osnovnimi termini ter filozofsko konstrukcijo, ki tvori idejo družbe spektakla. Družba spektakla je obrazložena tako iz vidika akcij revolucionarjev (détournement), kot tudi različnih pojavnih oblik (skoncentrirana, difuzna in integrirana oblika) ter njenih osnovnih karakteristik (večna sedanjost, nenehna tehnološka inovacija, skrivnostnost, popačena realnost itd.). V drugem delu se preide nekoliko bližje posamezniku, ki prebiva v omenjeni družbi in se ga proučuje iz antropološke/darvinistične perspektive, vpliva izobraževalnega sistema, potrošništva, medijske manipulacije ter drugih faktorjev. V tem delu se želim dokopati do ugodnih zunanjih pogojev ter posameznikovih nagnjen in šibkosti, ki vzajemno poustvarjajo ugodno podlago za pojav in obstoj družbe spektakla. V tretjem delu se diplomsko delo popolnoma osredotoči na psihodinamiko, ki se poustvarja v slehernem posamezniku, kot odraz poprej opisane družbe . Podrobneje sta razdelani antisocialna in narcisoidna osebnostna motnja. Zavedajoč, da gre v obeh primerih za klinične kategorije se položaj posameznika raziskuje tudi iz drugih vidikov in pristopov, ki vključujejo vseprisotno skrb za status, nasilje, razrahljane medčloveške odnose, filozofijo denarja itd.. Tretji del vključuje tudi kritiko konvencionalnih psihiatrično/psiholoških pristopov, farmacevtske industrije in DSM zbornika, ki s pretirano individualno znanstvenim pristopom, zanemarjajo splošno družbeno klimo kot eno glavnih povzročiteljic omenjenih osebnostnih motenj. Na tak način se za ceno profita in gospodarske koristi peščice, celotno odgovornost prevali na posameznika samega, ki je popolnoma nezaščiten in izpostavljen družbi, ki kar kliče po rušenju duševnega in telesnega zdravja. Kritična psihologija ter kriminologija vidita rešitev v socialnem inženiringu, pravo je v končni fazi zgolj orodje v rokah kapitala, ki legalizira škodljive prakse ob tem, ko se posameznik kot vrtavka odbija od zunanjih in notranjih preprek, vrtincev in orkanov.
Keywords: Guy Debord, Situacionistična Internacionala, družba spektakla, antropološke predispozicije, izobraževanje, potrošništvo, medijska manipulacija, antisocialna osebnostna motnja, narcisoidna osebnostna motnja, farmacevtska industrija, DSM zbornik, kritična psihologija, kritična kriminologija
Published: 08.12.2015; Views: 1249; Downloads: 167
.pdf Full text (932,10 KB)

9.
PRAVICA OTROKA, DA IZVE SVOJ IZVOR - PRIMER GODELLI
Franja Vihernik, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Poznavanje svojega izvora je zelo pomembno dejstvo, ki vpliva na oblikovanje naše osebnosti, poznavanje lastne identitete. Zaradi tega je zelo pomembno, da vsak pozna svoje prednike, da pozna svoj izvor. Pravica otroka, da izve svoj izvor je pravica, da pozna svoje biološke starše, vsaj enega. Vendar pa je poznavanje svojega izvora v veliki meri odvisno od tega, ali se otrok rodi v zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti, ali je bil spočet po naravni poti ali s postopkom oploditve z biomedicinsko pomočjo in ali je bil otrok posvojen. Sama pravica otroka, da izve svoj izvor je največkrat omejena s pravico tretjih do zasebnosti. Države bi morale pri odločanju med pravico otroka, da izve svoj izvor in pravico tretjih do zasebnosti izhajati iz največje otrokove koristi.
Keywords: otrok, očetovstvo, materinstvo, družina, osebnostna pravica, posvojitev, oploditev z biomedicinsko pomočjo, osebna identiteta
Published: 02.12.2015; Views: 1172; Downloads: 205
.pdf Full text (744,85 KB)

10.
IZOBRAŽEVANJE ZAPOSLENIH V VRTCU VRHNIKA
Jadranka Ribić, 2015, bachelor thesis/paper

Abstract: Z diplomskim delom sem želela ugotoviti in prikazati kakšno je zanimanje in potreba po izobraževanju zaposlenih v Vrtcu Vrhnika. Cilj raziskave je analizirati zanimanje in željo zaposlenih po pridobivanju novih znanjih, hkrati pa dobiti vpogled v zadovoljstvo glede dosedanjega načina izobraževanja v Vrtcu Vrhnika. Predmet raziskovanja je bilo izobraževanje zaposlenih v Vrtcu Vrhnika. Raziskovala sem: ali je v vrtcu organiziranih zadostno število izobraževanj, ali je dosedanji način izbire vsebin izobraževanj dober, ali vsebine izobraževanj ustrezajo zaposlenim v vrtcu, zakaj se zaposleni določenega izobraževanja udeležijo, zakaj se zaposleni določenega izobraževanja ne udeležijo, zakaj se zaposleni izobražujejo in ali zaposleni uporabljajo novo prodobljena znanja pri svojem delu. Pri izdelavi diplomskega dela sem uporabila anketno metodo; raziskavo sem izvedla s pomočjo anketnega vprašalnika. Anketo sem izvedla junija 2014. Anketni vprašalnik sem razdelila le zaposlenim, ki izvajajo vzgojnoizobraževalno in svetovalno delo. Na podlagi odgvorov anketirancev je razvidno, da so zaposleni Vrtca Vrhnika zadovoljni glede števila organiziranih izobraževanj in vsebini le-teh. Dosedanji način izbire vsebine izobraževanja ni všeč vsem anketirancem, všeč pa je večini. Izobraževanja se določijo z letnim delovnim načrtom, ki ga potrdi zbor delavecv in svet zavoda. Izobraževanja pa se določijo v skladu z dokumentom Politika izobraževanja v Vrtcu Vrhnika. Zelo pozitivna pa je ugotovitev, da je razlog izobraževanja anketirancev, izboljšanje kakovosti dela na delovnem mestu ter, da pridobljena znanja uporabljajo na delovnme mestu.
Keywords: Izobraževanje, zaposleni, vzgojno izobraževalno delo, osebnostna rast.
Published: 01.10.2015; Views: 984; Downloads: 138
.pdf Full text (815,52 KB)

Search done in 0.29 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica