1. Povezanost organizacijske kulture podjetja in osebnosti zaposlenihRok Švarc, 2021, magistrsko delo Opis: V pričujočem magistrskem delu iščemo odgovor na vprašanji, ali organizacijska kultura vpliva na osebnost zaposlenih ter ali osebnost zaposlenih vpliva na organizacijsko kulturo. V prvem delu magistrskega dela razdelamo pojma organizacijske kulture in osebnosti. Organizacijska kultura je celovit sistem vrednot, norm, prepričanj, predstav in simbolov, ki določa na kak način se bodo vsi zaposleni obnašali in odzivali na probleme. Tvori jo zunanja plast, ki predstavlja vidne sestavine organizacijske kulture (legende, rituali, jezik, simboli) in nevidna plast (norme, vrednote, temeljne predpostavke). Funkcije organizacijske kulture so preprečevanje konfliktnih situacij, koordinacija in nadzor, povečanje motivacije, zmanjšanje negotovosti in konkurenčna prednost. Opisali smo več teorij, na podlagi katerih opredelimo tipe organizacijske kulture. To je Hofstedov model, Handyjeva tipologija, Dealova in Kennedyjeva tipologija in Ansoffova tipologija. Prav tako opišemo, kako se organizacijska kultura spreminja.
Osebnost je celovit sistem relativno trajnih duševnih, vedenjskih in telesnih značilnosti, po katerih se razlikujemo med seboj. Osebnost tako zajema duševne značilnosti (osebnostne lastnosti, značilnosti duševnih procesov), telesne značilnosti (značilnosti telesnega videza, značilnosti bioloških procesov) in vedenjske značilnosti, zato se osebnost tudi definira kot psihofizična celota. Dejavniki, ki najbolj vplivajo na človekovo osebnost so dedni dejavniki, družinski dejavniki, kulturni dejavniki, družbeni dejavniki, pomembna pa je tudi samodejavnost. Najpomembnejše teorije osebnosti so Freudova teorija osebnosti, Allportova teorija osebnosti ter socialne teorije osebnosti. Med področja osebnostne strukture uvrščamo temperament, značaj, sposobnosti ter telesne značilnosti. Tipe osebnosti zaposlenih delimo glede na različne kategorije: glede na temperament razločujemo med sangvinikom, flegmatikom, melanholikom in kolerikom, glede na izbrane osebne pa so pomembni lokus kontrole, makiavelizem, samoučinkovitost in kreativnost. Prav tako lahko tipe zaposlenih delimo na 5 temeljnih dimenzij osebnosti in pri tem razločujemo med naslednjimi tipi: ekstravertnost, prijetnost, vestnost, nevroticizem in odprtost do sprememb.
Organizacijska kultura vpliva na oblikovanje stališč in pogledov zaposlenih, stopnjo inovativnosti, motiviranosti in številne druge in s tem vpliva na določene segmente osebnosti. Tudi osebnost vpliva na organizacijsko kulturo podjetja. Ob ustanovitvi organizacije je organizacijska kultura odraz njenih ustanoviteljev. Ko organizacija raste, postane organizacijska kultura sestavljena iz skupka vseh osebnosti zaposlenih. Organizacija prenaša organizacijsko kulturo in tako spreminja svoje zaposlene v procesu socializacije. V procesu socializacije, ki je lahko usmerjena institucionalno ali individualno, se tako zaposleni seznanijo s prevladujočimi vrednotami in normami organizacije in jih prevzamejo. Organizacijska kultura tako vpliva na spremembe posameznikov in pridobivanje novih osebnostnih lastnosti, vendar so te manjše in niso tako velike, da bi se spremenila celotna osebnostna struktura posameznikov. Tudi osebnost zaposlenih spreminja organizacijsko kulturo, saj vsako njihovo spreminjanje organizacijske kulture, ne glede na to, ali organizacijsko kulturo spreminja vodstvo ali pa zaposleni, izhaja prav iz njihovih sposobnostih, značaja, pa tudi temperamenta.
Ključne besede: organizacijska kultura, osebnost, vpliv osebnosti na organizacijsko kulturo, vpliv organizacijske kulture na osebnost
Objavljeno: 05.07.2021; Ogledov: 149; Prenosov: 35
 Celotno besedilo (2,71 MB) |
2. Življenje z osebo z mejno osebnostno motnjoJulija Rožič, 2021, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Mejna osebnostna motnja je najpogostejša osebnostna motnja. Zanjo so značilni nestabilni medosebni odnosi, intenzivna čustvena nestabilnost in impulzivnost. Te značilnosti povzročijo napačno dojemanje samega sebe in okolice. Osebe s to boleznijo s svojimi dejanji škodujejo sebi in predvsem ljudem okoli njih. Deliti življenje z nekom, ki ima to motnjo, je težko in stresno. Svojci in bližnji se soočajo z nepredvidljivimi vedenji, grožnjami in stalnimi konflikti. Namen diplomskega dela je bil raziskati, kako posamezniki doživljajo življenje z osebo z mejno osebnostno motnjo in s kakšnimi težavami se ob tem soočajo.
Raziskovalne metode: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela, pripravili smo sistematični pregled literature. S pomočjo vključitvenih in izključitvenih kriterijev smo pregledali mednarodne podatkovne baze MEDLINE, CINAHL, COBISS in Google Učenjak. S PRISMA diagramom smo prikazali potek iskanja relevantne literature.
Rezultati: Po analizi podatkov smo ugotovili, da svojci, ki živijo z osebo z mejno osebnostno motnjo, velikokrat postanejo njihovi skrbniki. S prevzemanjem skrbi in odgovornosti za osebo s to motnjo doživljajo psihične in fizične obremenitve. Pojavljajo se stres, zaskrbljenost, konflikti v družini, depresija, socialna izključenost, občutki tesnobe, sramu, nemoči, krivde in žalosti.
Diskusija in zaključek: Svojci oseb z mejno osebnostno motnjo so tako rekoč nevidni. S skrbjo za bolno osebo doživljajo veliko breme in zanemarjajo svoje potrebe. Predvsem jim primanjkuje socialne podpore in znanja, ki bi jim omogočilo boljše razumevanje bolezni in bolj učinkovit pristop za lažje življenje z osebo s to boleznijo.
Ključne besede: Duševne motnje, osebnost, družina, svojci, skrbnik, življenjske izkušnje.
Objavljeno: 26.05.2021; Ogledov: 302; Prenosov: 72
Celotno besedilo (573,86 KB) |
3. Osebnost študentov Fakultete za varnostne vedeKarmen Černigoj, 2021, diplomsko delo Opis: Vsak človek ima osebnost, ki ga dela edinstvenega. Pri tem ima vlogo veliko različnih dejavnikov, ki nenehno vplivajo na oblikovanje in spreminjanje osebnosti.
V zaključnem delu smo s teoretično-raziskovalno metodo poskušali raziskati osebnostne lastnosti študentov prvega letnika Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru, jih analizirati in ugotoviti, katere so prevladujoče dimenzije osebnosti, koliko se povezujejo z interesi za varstvoslovne poklice ter nazadnje, ali so primerljive z osebnostnimi dimenzijami študentov v Združenih državah Amerike in Veliki Britaniji.
Raziskava je potekala na spletni strani 1KA. Vprašalniki, v katerem je bil test osebnosti mini-IPIP, so bili posredovani rednim študentom prvega letnika Fakultete za varnostne vede, od katerih je vprašalnik rešilo 73 študentov. V zaključku so podane ugotovitve, ki temeljijo na analizi rezultatov testa osebnosti mini-IPIP.
Analiza je pokazala povezanost med določenimi osebnostnimi lastnosti in poklici – redar, varnostni inženir, varnostni menedžer, delo na fakulteti, varnostni inšpektor, delo na carini, forenzik, pravosodni policist in sodni izvedenec. Razlike med slovenskimi in tujimi študenti so se pokazale predvsem z angleškimi in minimalno z ameriškimi študenti. S slednjimi se je razlika pokazala le v sprejemljivosti. Z angleškimi pa je bila razlika v sprejemljivosti, vestnosti, nevrotičnosti in odprtosti do novih izkušenj.
Ključne besede: diplomske naloge, varstvoslovje, osebnost, mini-IPIP, študenti
Objavljeno: 10.05.2021; Ogledov: 199; Prenosov: 46
Celotno besedilo (1,31 MB) |
4. Vpliv osebnosti na stil vodenjaAmon Lavtar, 2020, diplomsko delo Opis: Velikokrat v življenju smo slišali izraze, kot so: »ta človek je slab vodja« ali »rojen
vodja« in podobno. V zgodovini in dandanes so vodje in šefi ipd. pomemben del
življenja v izobraževalnih ustanovah ali v delovnem okolju, vodstvo je eden izmed
najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na to, ali skupinska dejavnost uspe ali
propade.
V tem diplomskem delu je prikazana raziskava na področju povezave osebnosti s
slogom vodenja. Prvi del raziskave predstavlja, kaj sploh je osebnost kot psihološki
fenomen in kaj vpliva na človekov razvoj osebnosti. V praktičnem delu je predstavljeno,
kakšen vpliv ima osebnost na človekov slog vodenja. Izvedeni so bili intervjuji, prek
katerih smo definirali, kako se osebnost vrednoti pri slogu vodenja. Drugačne osebnosti
imajo drugače miselne procese in s tem drugačne pristope k motiviranju podrejenih.
Ključne besede: vodstvo, osebnost, otroštvo, vzgoja, psihologija
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 124; Prenosov: 22
Celotno besedilo (428,68 KB) |
5. Pomen in vloga konfliktov za osebnostni in socialni razvoj pri predšolskem otrokuNuša Rogelj, 2020, diplomsko delo Opis: S konflikti se srečujemo vsakodnevno in četudi jih običajno označujemo za nekaj negativnega, nezaželenega, so za dober medosebni odnos izrednega pomena. Konflikti se pojavljajo povsod, kjer sta v nekem odnosu vsaj dva človeka ne glede na starostno obdobje. Torej so prisotni v vseh življenjskih obdobjih, tudi vrtčevskem oz. predšolskem obdobju. Zato je zelo pomembno, da se z njimi soočimo pravilno in dovolj hitro, da jih rešujemo na optimalen in konstruktiven način, predvsem pa, da se jih ne bojimo.
V teoretičnem delu diplomske naloge so podani različni strokovni vidiki o konfliktih, vzroki za njihov nastanek in naštete morebitne posledice. Predstavljene so vrste konfliktov ter možni načini reševanja le-teh. Predstavljeni so tudi konflikti v vrtcu, medvrstniško nasilje, vloga vzgojitelja in otroka ter vpliv konfliktov na otrokovo osebnost in socializacijo v ključnem – predšolskem obdobju.
Empirični del predstavlja rezultate empirične raziskave, v kateri je sodelovalo 216 anketiranih strokovnih delavcev v vrtcih po celi Sloveniji. V raziskavi nas je zanimalo, kako se na konflikte v vrtcu odzivajo otroci v različnih starostnih skupinah ter kako vzgojitelji glede na čas zaposlitve v vrtcu ter delovno mesto.
Ugotovitve kažejo, da se v prvem starostnem obdobju otroci na konflikte odzivajo predvsem z jokom, v drugem pa jih po večini že skušajo reševati sami ali s pomočjo vzgojitelja. Odzivi vzgojiteljev ob konfliktni medvrstniški situaciji pa se kažejo predvsem tako, da se tisti z daljšim delovnim stažem in tisti na delovnem mestu vzgojitelja, v konflikte vmešavajo manj kot drugi.
Ključne besede: komunikacija, konflikt, osebnost, predšolski otrok, socializacija, vzgojitelj
Objavljeno: 27.10.2020; Ogledov: 326; Prenosov: 139
Celotno besedilo (1,26 MB) |
6. Upor ob prepričevanju v povezavi z osebnostnimi značilnostmiMaruša Cizl, 2020, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je bil raziskati, kako se izraženost osebnostnih značilnosti povezuje z uporom ob prepričevanju. Preverjali smo tudi, ali osebnostne značilnosti napovedujejo pojav učinka bumeranga, kako se upor ob prepričevanju in sprememba moči odnosa do začetnega stališča povezujta s starostjo in spolom ter kako na povezanost med spremenljivkami vpliva izbira socialno bolj ali manj zaželenega začetnega stališča.
V raziskavo je bilo vključenih 567 oseb iz vse Slovenije, starih od 18 do 86 let, od tega 23 % moških in 77 % žensk. Udeleženci so na podlagi izhodiščnega besedila (Heinzeve dileme) izbrali eno od dveh ponujenih stališč (tj. izhodiščno stališče) in izpolnili osebnostni vprašalnik BFI-K (Rammstedt in John, 2005). Glede na izhodiščno stališče so bili nato izpostavljeni prepričevalnemu sporočilu, na koncu smo preverili še spremembo stališča ter spremembo odnosa do stališča (če se stališče ni spremenilo).
Rezultati so pokazali, da je pri osebah, ki so izbrale socialno bolj zaželeno stališče in si premislile, bolj izražena sprejemljivost kot pri osebah, ki so se uspešno uprle prepričevanju, ekstravertnost pa se je izkazala za statistično pomemben napovednik učinka bumeranga. Posamezniki, ki so se odločili za socialno manj zaželeno stališče in so se uspešno uprli prepričevanju, so v povprečju starejši od tistih, ki so se prepričevanju uspešno uprli na podlagi socialno bolj zaželenega stališča. V prihodnjih raziskavah bi bilo smiselno vključiti še kontrolo izrabe samoregulacijskih resursov.
Ključne besede: upor ob prepričevanju, učinek bumeranga, sprememba odnosa do stališča, osebnost, sprejemljivost
Objavljeno: 22.09.2020; Ogledov: 191; Prenosov: 43
Celotno besedilo (758,64 KB) |
7. Vpliv osebnosti na razvoj odvisnosti od drog in deviantnega vedenjaEdvard Francelj, 2020, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo je nastalo kot rezultat poskusa raziskave pomembnejše strokovne literature na tem področju in širši javnosti predstaviti ter prikazati vlogo osebnosti pri nastanku odvisnosti od drog in kriminalitete, ki se pogosto prepleta z odvisnostjo.
Da bi prišli do ciljev našega diplomskega dela, smo se lotili preučevanja tuje in domače literature s področja drog, osebnosti in kriminalitete. Predvsem smo se usmerili na vrste drog, odvisnost od drog, osebnost, ki je bila razdeljena na osebnostne lastnosti, motnje osebnosti in dimenzije osebnosti. Na koncu je bila na kratko opisana in s študijami prikazana klinična slika odvisnikov in njihov odraz v kriminaliteti.
V diplomskem delu je bilo na podlagi dokazov odgovorjeno na več hipotez in raziskovalnih vprašanj. Med drugim je bilo ugotovljeno, da nekatere osebnostne lastnosti lahko povzročajo nagnjenost k zlorabi drog in odvisnosti. Pri napovedovanju morebitne odvisnosti od drog literatura prikazuje pomembnost upoštevanja vseh dejavnikov, ki vplivajo na razvoj odvisnosti, in ne samo psiholoških.
Odvisniki so najpogosteje nevrotični ljudje z različnimi duševnimi in osebnostnimi motnjami. Te se pojavljajo tako pred nastankom odvisnosti kot tudi kasneje. Droge pa pripomorejo k nastanku teh motenj še posebej, ko je govora o ljudeh, katerih osebnost se še razvija.
Kriminaliteta, ki jo izvajajo odvisniki od drog, je pogosto storjena z namenom pridobitve finančnih sredstev za nakup droge zaradi pojava abstinenčnih simptomov ali pa zaradi preprečitve pojava le-teh. Dogajajo pa se kazniva dejanja tudi zaradi samega farmakološkega učinka na centralni živčni sistem.
Ključne besede: diplomske naloge, osebnost, odvisnost, droge, kriminaliteta
Objavljeno: 22.09.2020; Ogledov: 217; Prenosov: 81
Celotno besedilo (835,61 KB) |
8. Osebnostni vidiki uporabe socialnih omrežij: razlike v nekaterih osebnostnih vidikih med pasivnimi in aktivnimi uporabniki socialnih omrežij facebook in instagramRebeka Pirš, 2020, magistrsko delo Opis: Proučevanje osebnostnih vidikov s poudarkom na samospoštovanju, narcisizmu, velikih petih osebnostnih lastnostih, splošnem blagostanju in drugih vidikih osebnosti uporabnikov Facebooka in Instagrama je aktualna raziskovalna tematika sodobnega časa. Obe socialni omrežji, Facebook in Instagram, imata vpliv na posameznikovo duševno zdravje, prav tako pa lahko na podlagi objav uporabnikov in intenzitete uporabe ter pasivne oziroma aktivne uporabe sklepamo o različnih vidikih osebnostnih lastnosti, zato smo se v magistrskem delu odločili raziskati različne vidike osebnosti uporabnikov Facebooka in Instagrama, s poudarkom na razlikah v načinu aktivne oz. pasivne uporabe. Izvedli smo raziskavo na vzorcu 177 uporabnikov socialnih omrežij Facebook in Instagram ter vključili še manjše število neuporabnikov. Temeljne ugotovitve naše raziskave so naslednje: uporabniki socialnih omrežij Facebook in Instagram se razlikujejo tako v nekaterih merjenih vidikih osebnosti kot tudi v načinu uporabe preferiranega socialnega omrežja. Prav tako se osebnostno razlikujejo tudi uporabniki socialnih omrežij in neuporabniki. Statistično pomembne razlike med pasivnimi in aktivnimi uporabniki socialnih omrežij Facebook in Instagram se v naši raziskavi niso pokazale. Ugotovili pa smo pomembne razlike v osebnostnih vidikih in uporabi socialnih omrežij med spoloma in v različnih starostnih skupinah. Mlajši so tako predvsem uporabniki socialnega omrežja Instagram, medtem ko so starejši (nad 40 let) pretežno uporabniki socialnega omrežja Facebook.
Ključne besede: socialna omrežja, aktivna in pasivna uporaba, narcisizem, samospoštovanje, osebnost
Objavljeno: 14.09.2020; Ogledov: 279; Prenosov: 97
Celotno besedilo (1,61 MB) |
9. Zbirka avtorskih skladb za osnovnošolske zbore kot sredstvo za razvoj in oblikovanje vrednotNataša Kocjančič, 2020, magistrsko delo Opis: Vsak posameznik je edinstven in se po kombinaciji svojih osebnostnih lastnosti razlikuje od drugih ljudi. Na njegovo delovanje poleg kompleksnih duševnih procesov vplivajo tudi samodejavnost, dednost in okolje. V času osnovnošolskega izobraževanja, ko otroci doživljajo velike razvojne spremembe, velik del svojega časa preživijo v šoli, kjer nanje pomembno vplivajo vrstniški odnosi in odnosi z učitelji. Otroci in mladostniki si vrednotni sistem, po katerem se ravnajo, oblikujejo tako sami kot tudi znotraj socialnih skupin, kot je pevski zbor. Sodelovanje v zborih učinkuje na kognitivno, psihomotorično, afektivno in socialno področje osebnostnega razvoja, pri čemer imajo pomembno mesto tudi zborovodje. Njihova vloga se prek poznavanja didaktičnih načel kaže v pozitivni motivacijski naravnanosti, nepristranskem ocenjevanju, enakovrednem obravnavanju, spodbujanju glasbenega doživljanja in primerni izbiri glasbenih vsebin. Z navedenim lahko vplivajo na razvoj učenčevih motivacijskih ciljev, ki spodbujajo oblikovanje vrednot. Magistrsko delo kot sredstvo za razvoj in oblikovanje vrednot podaja zbirko avtorskih skladb, v kateri vsaka skladba izpostavlja po eno vrednoto. Vsaki skladbi je dodan tudi predlog za dejavnost, ki učence spodbuja k nadaljnjemu razmisleku o poudarjeni vrednoti.
Ključne besede: osebnost, vrednote, načrtovanje glasbene vzgoje, pevski zbor v osnovni šoli, avtorske skladbe
Objavljeno: 06.08.2020; Ogledov: 253; Prenosov: 43
Celotno besedilo (9,00 MB) |
10. Osebnost in situacija kot napovednika razpoloženja ob različnih dneh v tednuŽiva Krivec, 2020, magistrsko delo Opis: Pretekle raziskave so pokazale, da posamezniki poročajo o različnem razpoloženju glede na dan v tednu. Namen raziskave je bil preučiti dejavnike, s katerimi lahko pojasnimo variabilnost razpoloženja glede na dan v tednu. Razpoloženje smo napovedovali s temeljnimi osebnostnimi lastnostmi, ki določajo stabilne vidike posameznikovega čustvenega odzivanja, ter s posameznikovo psihološko oceno situacije, ki lahko pojasni variabilnost razpoloženja v specifičnih situacijah.
Vzorec je zajemal 145 udeležencev, od tega 46 (31,7 %) moških in 99 (68,3 %) žensk, povprečne starosti 36,3 let (SD = 11,99). Naloga sodelujočih je bila, da vprašalnike izpolnijo dvakrat (v sredo in soboto), obakrat med 9.30 in 10.30 uro. Udeležence smo vprašali o njihovi trenutni aktivnosti in s kom ter kje so se v tistem trenutku nahajali. Sledila sta Vprašalnik Situacijskih osem (S8*) in Vprašalnik pozitivne in negativne emocionalnosti (PANAS). Vprašalnik velikih pet (BFI-K) so izpolnili samo prvič. Rezultati so skladno s pričakovanji pokazali, da so posamezniki doživljali nižjo PE in nižjo NE v soboto kot v sredo. V sredo so doživljali višjo PE in višjo NE kot v soboto. Tudi psihološke ocene situacij na dimenzijah DIAMONDS so se po pričakovanjih razlikovale glede na dan v tednu; na dimenzijah dolžnost, intelekt, ovire, negativnost, zavajanje in socialnost so bile višje v sredo, na dimenzijah pozitivnost in iskanje partnerja pa so bile višje v soboto. Ugotovili smo, da je pozitivnost najmočnejši situacijski napovednik PE, negativnost pa najmočnejši napovednik NE. Tudi faktorji osebnosti so se izkazali kot pomembni napovedovalci razpoloženja. Izpostavimo lahko nevroticizem, ki se je pri obeh dneh izkazal kot statistično pomemben napovednik NE in ekstravertnost, ki se je izkazala kot statistično pomemben pozitiven napovednik PE v sredo, medtem ko v soboto ni statistično pomembno doprinesla k napovedovanju PE. V raziskavi smo preverjali tudi interakcije med osebnostnimi lastnostmi in subjektivno oceno situacije pri napovedovanju razpoloženja, vendar se tako v sredo kot v soboto niso izkazale kot pomemben napovednik razpoloženja.
Čeprav stabilna osebnostna struktura v veliki meri pojasnjuje stabilne dimenzije našega čustvenega doživljanja, to variira glede na situacijo, zato moramo, če želimo razumeti, kako se posameznik v danem trenutku počuti, upoštevati tudi situacijske značilnosti in interakcijo med obema. Pričujoča raziskava je zato dodala celovito preučevanje razlik v subjektivni zaznavi situacije med delovnim tednom in čez vikend.
Ključne besede: razpoloženje, osebnost, situacija, pozitivna emocionalnost, negativna emocionalnost, Situacijskih osem – DIAMONDS.
Objavljeno: 09.03.2020; Ogledov: 509; Prenosov: 83
Celotno besedilo (1,58 MB) |
