| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 209
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Samorazkrivanje na družbenih omrežjih: dejavniki, povezani z deljenjem podatkov med uporabniki Facebooka
Lea Školaris, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Komunikacija in socializacija sta v današnjem času vse bolj odvisna od informacijsko-komunikacijskih tehnologij in internetnih storitev, med katere sodijo tudi družbena omrežja. Slednja omogočajo uporabnikom interakcijo z drugimi uporabniki in deljenje podatkov s prijatelji, znanci in javnostmi. Z uporabo družbenih omrežjih pa so povezana tudi številna tveganja (zloraba podatkov, oblike izsiljevanj in nadlegovanj, kraja identitete, vdori v uporabniški račun, prevare in goljufije), zato je pomembno krepiti ozaveščenost uporabnikov o nevarnostih in posledicah samorazkrivanja ter deljenja osebnih podatkov. V ta namen je treba razumeti katere okoliščine spodbujajo ali zavirajo odločitve uporabnikov glede deljenja informacij na tovrstnih omrežjih. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti kateri dejavniki iz teorije načrtovanega vedenja in modela izračuna zasebnosti, so povezani s samorazkrivanjem na družbenem omrežju Facebook med uporabniki v Sloveniji ter ali se zaznava teh dejavnikov razlikuje med uporabniki, ki delijo osebne podatke z drugimi ljudmi in uporabniki, ki osebnih podatkov ne delijo z drugimi. Izvedena je bila kvantitativna raziskava s pomočjo spletne ankete, v kateri je sodelovalo 195 respondentov. Ugotovili smo, da so vsi dejavniki, vključeni v raziskavo povezani s samorazkrivanjem na Facebooku. Najmočneje je s tem povezan odnos do deljenja informacij, najšibkeje pa zaznava nadzora nad deljenimi podatki. Dokazali smo tudi, da imajo uporabniki, ki na Facebooku delijo osebne podatke z drugimi drugačen odnos do deljenja podatkov ter drugače zaznavajo koristi in tveganja, kot tisti uporabniki, ki osebnih podatkov ne delijo z drugimi ljudmi. Gre za eno izmed redkih raziskav o samorazkrivanju in deljenju osebnih podatkov na družbenih omrežjih v slovenskem prostoru, ki je vključevala dejavnike iz različnih teoretičnih izhodišč. Rezultati so uporabni kot izhodišče za nadaljnje raziskave na tem področju, ugotovitve pa je mogoče upoštevati pri ozaveščanju uporabnikov o varni rabi spleta ter izobraževanju o pomembnosti nastavitev zasebnosti in varnosti osebnih podatkov.
Keywords: diplomske naloge, družbeno omrežje, Facebook, samorazkrivanje, osebni podatki, uporabnik
Published: 03.08.2021; Views: 190; Downloads: 66
.pdf Full text (722,87 KB)

2.
Analiza izvajanj načel v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v zdravstvu
Nina Gradišnik, 2021, master's thesis

Abstract: Zakonodaja je na področju zdravstva izjemno razpršena, posledično so tudi določila o varstvu osebnih podatkov v zdravstvu določena v različnih aktih, kar lahko privede do nepreglednosti. Po uveljavitvi Splošne uredbe o varstvu podatkov se postavi vprašanje, kako ta vpliva na zahteve varstva osebnih podatkov ter kako se v zdravstvu odražajo načela v zvezi z obdelavo osebnih podatkov. Splošna uredba o varstvu podatkov na področju varstva osebnih podatkov v zdravstvu ni prinesla šokantnih vsebinskih sprememb, kar lahko povežemo z dejstvom, da obdelava osebnih podatkov v zdravstvu večinoma temelji na zakonski pravni podlagi (ki se s sprejetjem Splošne uredbe o varstvu podatkov ni spremenila). Vsekakor pa prinaša višjo stopnjo zavedanja pomembnosti varstva osebnih podatkov ter seveda za kršitelje predpisuje znatno višje kazni. Zraven zakonskih določb morajo izvajalci zdravstvene dejavnosti dosledno spoštovati tudi načela v zvezi z varstvom osebnih podatkov, ki predstavljajo temeljna vodila pri obdelavi osebnih podatkov. Tako na primer ni nujno, da je vse, kar je zakonito, tudi v skladu z načelom najmanjšega obsega podatkov, zakonsko predpisani rok hrambe se pod določenimi pogoji lahko izjemoma podaljša in podobno. Kljub podrobni zakonski ureditvi varstva osebnih podatkov v zdravstvu, pa se konkretne zahteve varstva osebnih podatkov določajo v praksi, torej pri vsakemu upravljavcu posebej. Konkretne smernice glede ustreznosti določenih ukrepov varstva osebnih podatkov je zaradi različnosti narave obdelav, izjemno težko (če ne nemogoče) zastaviti. Ker so zahteve varstva osebnih podatkov v veliki meri vezane tudi na razvoj informacijske in druge tehnologije, lahko določeni ukrepi varovanja čez noč postanejo nezadostni (npr. zaradi ugotovitve varnostnih napak v informacijskem sistemu). Izvajalci zdravstvene dejavnosti imajo glede obdelave osebnih podatkov izjemno težko nalogo – nenehno morajo spremljati razvoj zahtev ter zaščitnih ukrepov varstva osebnih podatkov ter predviditi varnostna tveganja in narediti vse, kar je v njihovi moči, da preprečijo nezakonito obdelavo. Posebno pozornost morajo nameniti tudi izobraževanju (in opominjanju) zaposlenih. Po preučitvi odločb Informacijskega pooblaščenca o prekršku namreč ugotovimo, da veliko večino kršitev v zdravstvu predstavljajo neupravičeni vpogledi v zdravstvene podatke pacientov. Pravica do zasebnosti pacienta vsekakor ni novost, kar pomeni, da bi se je moral zavedati popolnoma vsak zaposleni v zdravstvu. Nepooblaščeni vpogledi v zdravstvene podatke pomenijo grobo kršitev zasebnosti pacienta. Da bi izvajalec zdravstvene dejavnosti v čim večji meri preprečil kršitve varstva osebnih podatkov, mora poskrbeti, da zaposleni glede varstva osebnih podatkov prejmejo izčrpna navodila, da se izvajanje ukrepov redno preverja ter da se o njih zaposlene tudi redno izobražuje. Ključno je, da se izvajalci zdravstvene dejavnosti zavedajo, da gre pri kršitvi varstva zdravstvenih osebnih podatkov za poseg v temeljno človekovo pravico do zasebnosti ter da je treba storiti vse, da se kršitve preprečijo.
Keywords: Varstvo osebnih podatkov v zdravstvu, zdravstveni osebni podatki, posebne vrste osebnih podatkov, splošna načela varstva osebnih podatkov, minimalni standardi varstva osebnih podatkov, obdelava osebnih podatkov, kršitev varstva osebnih podatkov, varnostni incident.
Published: 28.07.2021; Views: 172; Downloads: 24
.pdf Full text (1009,46 KB)

3.
Seznanjenost komitentov finančnih institucij s Splošno uredbo EU o varstvu podatkov
Ana Šimenko, 2021, master's thesis

Abstract: Živimo v tehnološko hitro razvijajočem se svetu, kjer so naši osebni podatki postali zelo ogroženi. Zaradi te problematike je Evropska unija sprejela Uredbo (EU) 2016/679, bolje poznano pod imenom Splošna uredba. Vsakodnevno prihaja do različnih zlorab osebnih podatkov, kar pa lahko izboljšamo na način, da se z zakonodajo in s svojimi pravicami dobro seznanimo. To lahko dosežemo predvsem s pomočjo informiranja in marketinškega komuniciranja na to temo. Boljša informiranost in posledično seznanjenost lahko privedeta tudi do večjega zaupanja podjetju, s katerim poslujemo. Kljub pomembnosti tematike veliko ljudi ne pozna vsebine Uredbe in posledično tudi svojih pravic. Naloga je razdeljena na dva dela, teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu smo najprej predstavili ključne pojme za našo nalogo, nato smo iz teoretičnega vidika obravnavali področja Splošne uredbe ter Zakon o varstvu osebnih podatkov. V nadaljevanju smo predstavili še informiranje in z njim tesno povezano marketinško komuniciranje. Po pregledu strokovne literature s področja raziskovanja in zaključenemu prvemu delu naloge, smo se lotili še empiričnega dela. V tem delu smo se osredotočili predvsem na lastno raziskavo z zbiranjem primarnih podatkov, kjer nas je zanimalo, kako dobro so komitenti finančnih institucij v slovenskem prostoru seznanjeni s Splošno uredbo o varstvu osebnih podatkov. Raziskavo smo izvedli s pomočjo spletnega vprašalnika, ki smo ga delili na družbenih omrežjih. Vključenih je bilo 146 polnoletnih posameznikov iz različnih starostnih skupin. Z nalogo smo želeli preveriti, ali je bilo dovolj informiranja in marketinškega komuniciranja na področju Splošne uredbe ter kakšno mnenje imajo komitenti o svojem znanju na tem področju. Zanimalo pa nas je tudi, ali bi želeli biti še bolje obveščeni o obravnavani tematiki ter na kakšen način.
Keywords: Splošna uredba, informiranje, marketinško komuniciranje, finančna institucija, osebni podatek
Published: 14.04.2021; Views: 135; Downloads: 21
.pdf Full text (1,26 MB)

4.
Usposabljanje osebnih asistentov za potrebe neodvisnega življenja invalidov v republiki sloveniji
Tina Ferbežar, 2021, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo je nastalo z namenom razumevanja (razvoja) novega poklica v zdravstvu in socialnem varstvu, ki se je v Sloveniji intenzivneje začel razvijati z uveljavitvijo Zakona o osebni asistenci. V njem obravnavamo usposobljenost osebnih asistentov, ki so pomemben del neodvisnega življenja invalidov. V teoretičnem delu smo s pregledom domače in tuje strokovne literature prikazali pomen znanja in izobraževanja ter značilnosti današnje družbe in organizacij. Podrobneje smo predstavili pomen razvoja osebnih asistentov. Povzeli smo teoretična izhodišča izobraževanja in usposabljanja zaposlenih. V nadaljevanju smo opisali pomen neodvisnega življenja in osebne asistence. Predstavili smo YHD – Društvo za teorijo in kulturo hendikepa ter Zvezo paraplegikov, kjer smo izvedli anketo. Prav tako so predstavljeni uporabniki osebne asistence, poklic osebnega asistenta, potrebna izobrazba ter možnosti usposabljanja. Raziskava je potrdila naša predvidevanja. Ugotovili smo, da v splošnem ne moremo govoriti o ustrezni usposobljenosti osebnih asistentov. Po eni strani ugotavljamo povprečne do višje ocene poznavanja področja ter nižjo stopnjo težav, na drugi strani pa stisko, v kateri se znajdejo asistenti, njihovo mnenje o delu ter visoko željo po dodatnih izobraževanjih in usposabljanjih. Ugotovili smo tudi, da obstajajo razlike v obsegu usposabljanj in izobraževanj, ki so jih deležni osebni asistenti v različnih društvih. Na osnovi spoznanj predlagamo implementacijo ustreznega programa izobraževanja osebnih asistentov v okviru Nacionalne poklicne kvalifikacije ter oblikovanje poklicnega profila.
Keywords: izobraževanje, usposabljanje, razvoj kadrov, osebni asistent, neodvisno življenje invalidov
Published: 02.04.2021; Views: 298; Downloads: 78
.pdf Full text (1,66 MB)

5.
Fikcija prijave izločitvene pravice
Urška Cmok, 2021, master's thesis

Abstract: Izločitvena pravica je pravica lastnika ali imetnika druge premoženjske pravice, da iz stečajne mase izloči premoženje, ki ne pripada stečajnemu dolžniku. Izločitveno pravico, ki je nastala do začetka stečajnega postopka, mora upnik v skladu s pravili ZFPPIPP prijaviti v roku treh mesecev po objavi oklica o začetku stečajnega postopka. Pravočasna prijava izločitvene pravice v stečajnem postopku pomeni oviro za prodajo premoženja, ki je predmet te izločitvene pravice. Če upnik izločitvene pravice ne prijavi v roku, določenim z zakonom, tvega, da bo upravitelj v stečajnem postopku prodal premoženje, ki je predmet te izločitvene pravice, s tem pa bo upnik izločitveno pravico tudi izgubil. ZFPPIPP je z uveljavitvijo novele G, zaradi varstva nekaterih izločitvenih upnikov, uvedel posebna pravila za prijavo in preizkus izločitvene pravice glede nepremičnine, ki med drugimi urejajo fikcijo prijave izločitvene pravice. Posebna pravila, ki jih ureja 299.a člen ZFPPIPP, se uporabljajo v primerih, ko je lastninska pravica vknjižena v korist stečajnega dolžnika, izločitveni upravičenec pa sodno uveljavlja pridobitev lastninske pravice na nepremičnini. V zvezi z začetkom sodnega postopka mora biti v zemljiški knjigi pri tej lastninski pravici v korist izločitvenega upravičenca vpisana ena izmed zaznamb spora ali izrednega pravnega sredstva. Časovni trenutek, na podlagi katerega presojamo, kdaj velja izločitvena pravica za pravočasno prijavljeno v skladu s pravno fikcijo, je odvisen od tega, ali je vpis zaznambe začel učinkovati pred ali po poteku roka za prijavo izločitvene pravice ter od tega, kdaj je bil vpis zaznambe opravljen v zemljiško knjigo. 299.a člen ZFPPIPP je tako nastal kot produkt jasnosti in doslednosti ustreznega upoštevanja posebnih pravil o začetku učinkovanja vpisov po 5. členu Zakona o zemljiški knjigi in publicitetnih učinkov vpisov po 6. členu, kadar je v zemljiški knjigi vpisana ena od varovalnih stvarnih pravic, tj. zaznamba spora o pridobitvi lastninske pravice na nepremičnini ali zaznamba spora izrednega pravnega sredstva. Izločitvena pravica se tako na podlagi fikcije prijave šteje za prijavljeno, brez da bi upnik izločitveno pravico v stečajnem postopku prijavljal na podlagi posebne procesne vloge. Fikcijo prijave izločitvene pravice v postopku osebnega stečaja enega od zakoncev ureja tudi Družinski zakonik, ki v 83. členu določa postopek določitve deleža zakoncev na skupnem premoženju, če se je nad enim od zakoncev začel postopek osebnega stečaja. Družinski zakonik ureja fikcijo prijave izločitvene pravice, po kateri se šteje, da je zakonec, ki ni v postopku osebnega stečaja, v postopku osebnega stečaja prijavil izločitveno pravico v višini polovice skupnega premoženja. Zakonec, ki ni v postopku osebnega stečaja, tako nikoli ne more zamuditi s prijavo izločitvene pravice. Fikcija prijave na ta način olajšuje položaj zakonca, saj mu ni potrebno uveljavljati prijave izločitvene pravice po pravilih ZFPPIPP, hkrati pa mu ni potrebno dokazovati, da je predmet izločitvene pravice pridobljen na podlagi skupnega premoženja zakoncev. V kolikor se zakonec, ki ni v postopku osebnega stečaja, ne strinja z višino deleža, lahko s prijavo izločitvene pravice po pravilih ZFPPIPP uveljavlja višji delež na skupnem premoženju.
Keywords: izločitvena pravica, prijava izločitvene pravice, fikcija prijave, ločitvena pravica, insolventnost, stečaj, osebni stečaj zakonca, stečajna masa, domnevni lastnik, vknjiženi lastnik, načelo zaupanja v zemljiško knjigo, varovalne stvarne pravice.
Published: 25.02.2021; Views: 322; Downloads: 121
.pdf Full text (1,54 MB)

6.
Finančna pismenost in posledice pomanjkljive finanče pismenosti
Klemen Zapečnik, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Finančna pismenost je sposobnost posameznikovega razumevanja in zmožnost uspešnega izkoriščanja raznih finančnih veščin in instrumentov, povezanih z osebnim finančnim upravljanjem. K finančni pismenosti sodi tudi zmožnost realnega in efektivnega oblikovanja osebnega proračuna, ter nalaganje denarja v naložbe za prihodnost. Naloga finančne pismenosti je, da prispeva k osebni finančni neodvisnosti in na podlagi znanja ter informiranosti pomaga posameznikom pri sprejemanju pravilnih finančnih odločitev. V diplomskem projektu posamezne sklope finančne pismenosti opredelimo z vidika njihovih značilnosti, ter kako vplivajo na dolgoročno finančno stanje posameznikov. Podrobneje analiziramo poročilo o finančni pismenosti odraslih, ki ga je pripravila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), proučimo pa tudi finančno pismenost v Sloveniji. V diplomskem projektu ugotavljamo, da ima svetovna populacija premalo osnovnega finančnega znanja, kar lahko vpliva ne samo na posameznikovo življenje, pač pa tudi na posamezno gospodarstvo. V delu analiziramo državne tudi programe izobraževanja na področju finančne pismenosti prebivalstva, prav tako pa proučimo tudi orodja, ki jih lahko posamezniki uporabijo v pomoč na poti do finančne neodvisnosti. Na koncu presojamo tudi posledice pomanjkljive finančne pismenosti.
Keywords: finančna pismenost, osebni proračun, finančno znanje, metodologija merjenja finančne pismenosti
Published: 19.11.2020; Views: 272; Downloads: 66
.pdf Full text (1,31 MB)

7.
Preprečevanje zlorab pri odpustu obveznosti v osebnem stečaju potrošnikov: primerjava med slovenijo, nemčijo in hrvaško
Žan Šalamon, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo preučevali osebni stečaj potrošnika, natančneje institut odpusta obveznosti. Neprestano spreminjanje družbenih, gospodarskih in političnih razmer, višanje življenjskih stroškov, nepredvidljivost, zadolževanje ter drugi dejavniki in razlogi lahko privedejo do nezmožnosti odplačila vseh svojih obveznosti pri potrošniku. Postane lahko insolventen. Na takšen način se lahko začne postopek osebnega stečaja potrošnika ter postopek odpusta obveznosti. V družbi se pojavlja prepričanje, da se z odpustom obveznosti lahko doseže zloraba, in sicer je upnik lahko oškodovan. Opredelili smo osebni stečaj v Sloveniji, raziskali pravno podlago za osebni stečaj potrošnika, pogoje za nastanek insolventnosti. Preučili in analizirali smo statistične podatke za osebne stečaje v Sloveniji, in sicer kakšni so razlogi za te podatke, od kdaj so ti podatki relevantni ter kako so se spreminjali skozi določeno obdobje. Opredelili smo načela stečajnega postopka, predstavili insolventnost ter prijavo in preizkus terjatev ter stečajno maso. Predstavili smo dostop do objav dokumentov in podatkov o stečajnih postopkih preko spletne strani Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. Raziskovali smo postopek osebnega stečaja in odpusta obveznosti v Sloveniji, Nemčiji in na Hrvaškem ter izvedli primerjavo ureditve odpusta obveznosti med Slovenijo, Nemčijo in Hrvaško. Predstavili smo postopke odpusta obveznosti v Sloveniji, Nemčiji in na Hrvaškem. Primerjali smo strogost pogojev in ovir za dosego odpusta obveznosti potrošnika. Preučili in primerjali smo pravna varovala v postopku odpusta obveznosti za preprečitev možnosti zlorab odpusta obveznosti. Ugotovili smo, da so pravne ureditve osebnega stečaja in odpusta obveznosti med primerjanimi državami podobne. Zasnovane so s podobnimi nameni. Večkrat se spreminjajo na podlagi ugotovitev v praksi, predlogov stroke, spreminjanja gospodarstva in razvoja in medsebojnih primerjav med državnimi ureditvami. Ugotovili smo, da imajo posamezne ureditve v državah določena določila dosego odpusta obveznosti zastavljena strožje, kot druge, določena manj strogo kot druge. Prav tako smo ugotovili, da je vir odpusta obveznosti lahko vir najrazličnejših zlorab, saj kljub raznim pravnim varovalom, natančnim in strogim ureditvam, obstaja možnost, da dolžnik namerno izkoristi institut odpusta obveznosti, da bi pridobil razne koristi.
Keywords: odpust obveznosti, insolventnost, osebni stečaj, upnik, dolžnik, primerjava
Published: 03.11.2020; Views: 159; Downloads: 43
.pdf Full text (2,14 MB)

8.
Implementacija zahtev splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov v igralništvu
Suzana Kužnik, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov je varovanje osebnih podatkov nekaterim organizacijam obrnila v novo smer, v smer zavedanja, da mogoče ni vse tako samoumevno in varno. Področje igralništva mora slediti različni zakonodaji in ukrepom, da vzdržujejo nadzorovano okolje za preprečevanje socialnih problemov (odvisnosti) oziroma nezakonitih dejanj (pranje denarja, goljufije). Zaposleni v institucijah, ki opravljajo preizkušanje in kontrolo igralnih naprav, se morajo za marsikatero jurisdikcijo razkriti do potankosti, prav tako njihovi svojci, bivši svojci in celo prijatelji. Glede na nabor osebnih podatkov in posebnih vrst podatkov, ki jih institucija o zaposlenih in svojcih hrani, mora biti raven varstva osebnih podatkov na najvišji možni ravni. Zanimivo je, da vsa zakonodaja zahteva določeno stopnjo tajnosti podatkov v zvezi s preizkušanjem in rezultati preizkušanja, kljub zahtevi po obširnem naboru osebnih podatkov pa zahtev o varovanju le-teh ni nikjer. S prihodom Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov pa so se zahteve tudi na tem področju spremenile. Posamezniki imajo zaradi nove uredbe o varstvu osebnih podatkov več pravic glede obdelave, določene izmed njih imajo v primeru zahteve posledico izgube licence za poslovanje v tisti jurisdikciji. Pravice, ki jih uredba omogoča posameznikom, so za marsikatero organizacijo zahtevne za izpolnjevanje, tretje države, ki obdelujejo osebne podatke evropskih državljanov pa se pogosto ne zanimajo za to, saj je poslovanje z njimi večkrat privilegij podjetja kot dolžnost. Najzahtevnejša pravica je sigurno pravica do seznanitve s svojimi osebnimi podatki in podatkom, kdo dostopa do le-teh, glede na obseg osebnih podatkov, ki jih morajo zaposleni in ključni zaposleni razkriti.
Keywords: diplomske naloge, igralništvo, osebni podatki, varovanje, zakonitost, tajnost
Published: 21.09.2020; Views: 173; Downloads: 50
.pdf Full text (420,30 KB)

9.
Osebni omejevalni ukrepi
Melani Svetec, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Osebni omejevalni ukrepi zavzemajo posebno mesto v kazenskem postopku, saj posegajo v pravice in svoboščine domnevnih storilcev še preden jim je dokazana krivda. Zaradi tega morajo biti zgolj izjema in ne pravilo. V Zakonu o kazenskem postopku so opredeljeni v XVII. poglavju z naslovom Ukrepi za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti, za odpravo ponovitvene nevarnosti in za uspešno izvedbo kazenskega postopka. To je tudi njihov primarni namen, saj se jih odredi ravno s tem namenom, da se zagotovi nemoten potek kazenskega postopka in odpravi nevarnost, ki jo domnevni storilec predstavlja za izvedbo postopka ali varnost ljudi. Nadalje se osebni omejevalni ukrepi delijo na prisilne in prepovedne, glede na prevladujočo vsebino. Pod prisilne ukrepe tako spadajo obljuba obdolženca, da ne bo zapustil prebivališča, javljanje na policijski postaji, varščina, prepoved približanja določenemu kraju ali osebi, hišni pripor in pripor. Med prepovedne ukrepe pa štejemo odvzem potne listine, začasni odvzem vozniškega dovoljenja in začasna prepoved opravljanja določnega dela. Ukrepi se razlikujejo glede na intenzivnost, zato je potrebno upoštevati, da se ne uporabi strožjega ukrepa, če se da isti namen doseči z milejšim. Prav tako se ukrepi odpravijo po uradni dolžnosti, če prenehajo razlogi, ki so jih narekovali. Ukrep, ki brez dvoma najgloblje posega v svoboščine in pravice je pripor. V diplomski nalogi so tako podrobneje predstavljeni vsi osebni omejevalni ukrepi, pogoji za njihovo uporabo, postopek odločanja o njih in njihova zakonska ureditev. Med drugim je analizirana tudi odločba Ustavnega sodišča U-I-18/93, s katero je sodišče podalo temeljni pogled na omejevalne ukrepe in je nosilna odločba za področje pripora. V diplomskem delu smo med drugim ugotovili, da so osebni omejevalni ukrepi urejeni nesistemsko in netransparentno, kar predstavlja nevarnost pretiranih posegov države v pravice posameznika.
Keywords: diplomske naloge, osebni omejevalni ukrepi, pripor, človekove pravice, Zakon o kazenskem postopku
Published: 28.08.2020; Views: 295; Downloads: 51
.pdf Full text (553,17 KB)

10.
Percepcije o deljenju osebnih podatkov z državnimi in zasebnimi organizacijami
Živa Drobnič Kvartuč, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Digitalizacija, ki sodi med aktualne trende in povzroča čedalje obsežnejše zbiranje podatkov, organizacijam omogoča učinkovitejše upravljanje in poslovanje. Poleg prednosti pa digitalizacija prinaša tudi številne izzive, povezane z ustreznim varovanjem in upravljanjem podatkov. Prav tako je pomembno zagotavljanje pozitivnih javnih percepcij glede deljenja osebnih podatkov, saj to vpliva na lažje pridobivanje podatkov s strani organizacij. Raziskave kažejo, da na pripravljenost ljudi za deljenje osebnih podatkov vplivajo različne okoliščine, med drugim tudi zaznava tveganj in občutljivosti podatkov, zaupanje v organizacije ter namen zbiranja podatkov. Kljub temu primanjkuje raziskav, ki bi se osredotočale na razlike v percepcijah glede zbiranja osebnih podatkov s strani državnih in zasebnih organizacij. Raziskovanje tovrstnih razlik je pomembno zaradi različne narave dela organizacij in različnih namenov zbiranja podatkov. Z namenom ugotoviti, ali obstajajo razlike v percepcijah glede deljenja osebnih podatkov z državnimi in zasebnimi organizacijami, je bila v diplomskem delu izvedena kvantitativna raziskava med uporabniki spleta v Sloveniji. Ugotavljalo se je, ali med respondenti obstajajo razlike v pripravljenosti za deljenje osebnih podatkov glede na vrsto organizacij, namen zbiranja podatkov in zaupanje v organizacije. Rezultati so pokazali, da v pripravljenosti respondentov za deljenje osebnih podatkov z državnimi in zasebnimi organizacijami ne obstajajo statistično značilne razlike, medtem ko je pripravljenost za deljenje osebnih podatkov povezana s pridobitvijo individualne koristi, zaupanje v državne organizacije pa je povezano s pripravljenostjo za deljenje osebnih podatkov z njimi. Respondenti so sicer najmanj pripravljeni deliti osebne podatke z nadzorstvenimi organizacijami. Ugotovitve raziskave pomembno prispevajo k razumevanju okoliščin, povezanih s pripravljenostjo ljudi za deljenje osebnih podatkov, uporabne pa so za organizacije pri spodbujanju sodelovanja ljudi pri zbiranju osebnih podatkov in krepitvi zaupanja javnosti v njihovo delo.
Keywords: diplomske naloge, osebni podatki, zbiranje, deljenje, javni sektor, zasebni sektor, javne percepcije
Published: 22.07.2020; Views: 342; Downloads: 81
.pdf Full text (983,97 KB)

Search done in 0.19 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica