1. Posledice Covid-19 na delo in gostoljubnost hotelskega osebja v Termah Čatež, d. d. : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijaKaja Budič, 2021, undergraduate thesis Abstract: Ustavitev javnega življenja zaradi pandemije Covid-19 je močno prizadela celoten turistični sektor, še posebej sektor hotelirstva. V novo nastali situaciji je moralo osebje, ki dela v neposrednem stiku z gosti, prednostno poskrbeti za lastno varnost, za varnost gostov ter obenem ohranjati gostoljubnost do njih. Zaščitni ukrepi so postavili gostinsko osebje pred pomemben izziv: kako ob upoštevanju fizične razdalje, nošenju obraznih mask in drugih zaščitnih ukrepih izkazovati gostoljubja do gostov, ki predstavlja ključni dejavnik za zagotavljanje zadovoljstvo gostov. V empiričnem delu naloge smo raziskovali, kako so varnostni in zaščitni ukrepi v času pandemije Covid-19 spremenili delo in izražanje gostoljubnosti osebja do hotelskih gostov v izbranih hotelih Term Čatež, d. d. Rezultati raziskave so pokazali, da so varnostni in higienski ukrepi za preprečevanje širjenje okužbe otežili delo osebja, ki vstopa v neposreden stik z gosti in spremenili način izražanja gostoljubnosti do njih. Razkuževanje in zaščitna sredstva za zajezitev okužbe so povzročili določene neprijetne situacije, ki zahtevajo od hotelskega osebja kot tudi od gostov povečano potrpežljivost. Zaradi povečanih konfliktov in preobremenjenosti hotelskega osebja se je pritisk na gostoljubnost je v času pandemije znatno povečal, vendar se kljub neprijaznim delovnim pogojem osebje v hotelih Term Čatež, d. d. prizadeva ohranjati vrednoto gostoljubja in jo izražati hotelskim gostom.
Keywords: hotelirstvo, hotelsko osebje, gostoljubnost, pandemija Covid-19, varnostni in higienski ukrepi
Published in DKUM: 27.12.2021; Views: 522; Downloads: 116
 Full text (1,26 MB) |
2. Ravnanje medicinske sestre z ostrimi predmeti v zdravstveni negiLucija Klinc, 2021, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: V diplomski nalogi smo predstavili ravnanje medicinske sestre
z ostrimi predmeti. Predstavili smo, kako se označujejo odpadki v zdravstvu, kako
varno rokujemo z ostrimi predmeti, kako se pravilno zaščitimo pred vbodom in kako
nudimo prvo pomoč v primeru poškodbe.
Raziskovalna metodologija: Za opravljanje raziskave smo uporabili kvantitativno
metodologijo raziskovanja, pri kateri nam je bil v pomoč anketni vprašalnik. Ta je
sestavljen iz dvajsetih vprašanj zaprtega in odprtega tipa. Razdelili smo sto anketnih
vprašalnikov, od tega smo jih nazaj dobili šestinosemdeset. Podatke smo statistično
obdelali z opisno statistiko s programom Microsoft Office Excel 2016 ter jih
predstavili z grafikoni.
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo šestinosemdeset medicinskih sester z različnimi
stopnjami izobrazbe, ki delajo na različnih oddelkih. Od tega jih je 57 % zaposlenih
na Kliniki za kirurgijo in 43 % na Kliniki za interno medicino. Kar 65 % zaposlenih
na interni Kliniki se je že kdaj poškodovalo z ostrim predmetom, medtem ko se jih je
na Kliniki za kirurgijo poškodovalo nekoliko manj, in sicer 53 %. Najpogostejši razlog
za poškodbo je odstranjevanje pokrovčka z igle, sledi nameščanje pokrovčka na iglo
in pa nepravilno odložena igla.
Diskusija in zaključek: Zdravstveni delavci se tveganja in prenosa različnih bolezni
v primeru poškodbe s kontaminirano iglo v večini primerov zavedajo. Pri nas je
incident s kontaminirano iglo pogost, vendar je na internih oddelkih pogostejši kot na
kirurških. O incidentu je treba vedno poročati, če se je ta zgodil s kontaminirano iglo,
če pa je bila slednja nekontaminirana pa poročanje ni obvezno.
Keywords: zdravstveno osebje, kontaminirani predmeti, zaščita, poškodba, igla, okužba in varno rokovanje.
Published in DKUM: 14.12.2021; Views: 604; Downloads: 113
Full text (672,01 KB) |
3. Analiza povezanosti sindroma izgorelosti zdravstvenega osebja in kakovosti zdravstvene storitve v zdravstvenem domu xKatarina Šuc, 2021, master's thesis Abstract: Sindrom izgorelosti zaradi hitrega tempa življenja vse bolj postaja del in stalnica vsakdanjega življenja. Prisoten je v vseh gospodarskih panogah, glede na predhodne študije pa je najbolj razširjen v zdravstvu, zato je bila izvedena raziskava sindroma izgorelosti med zdravstvenimi delavci. Sindrom izgorelosti smo primerjali s kakovostjo zdravstvenega doma x in ugotovili nekatere povezave.
V teoretičnem delu je opredeljen pomen ključnih besed magistrskega dela, opredeljena je delovna izčrpanost in pojasnjeni so glavni dejavniki, ki ločijo posameznika od faze delovne izčrpanosti, deloholizma in sindroma izgorelosti; opisani so vzroki in posledice le tega ter povzete ugotovitve raziskav že razširjenih primerov tako iz Slovenije kot tudi iz tujine. Povzete so glavne značilnosti managementa in kakovosti v zdravstvu ter analizirana je povezanost med njimi.
V empiričnem delu je bil na podlagi različnih anketnih vprašalnikov oblikovan enoten vprašalnik, ki je z rezultati odgovarjal na vsa raziskovalna vprašanja. V njem so bila povezana vprašanja o sindromu izgorelosti, adrenalni izgorelosti in kakovosti v zdravstvenem sistemu. Med zdravstvene delavce zdravstvenega doma x je bilo razdeljenih 60 anket, vrnjenih je bilo 50 izpolnjenih anket. Na podlagi rezultatov izgorelost ni bila dokazana kljub tezam, da se v zdravstvenem sistemu pojavlja v največji meri. Ugotovljeno pa je bilo, da se izgorelost v celoti povezuje s sistemom kakovosti zdravstvenega sistema in da komunikacija z zaposlenimi zelo vpliva na samopodobo posameznika ter na razvoj sindroma izgorelosti.
Ugotovljeno je bilo, da je kakovost zdravstvene nege povezana s kakovostjo delovnih pogojev. Vedenjski vzorci posameznikov, ki privedejo do izgorelosti, se v veliki meri povezujejo s telesno govorico posameznikov; če so le-ti utrujeni in izgoreli, bo ogrožena kakovost zdravstvene storitve. Sicer pa je zdravstvena nega v zdravstvenem domu x ustrezna, zato je predlagano upoštevanje načel kakovosti, da bo kakovost zdravstvene nege ostala na ustrezni ravni.
Keywords: sindrom izgorelosti, kakovost v zdravstvu, zdravstveno osebje, adrenalna izgorelost, management v zdravstvu
Published in DKUM: 15.11.2021; Views: 476; Downloads: 90
Full text (1,87 MB) |
4. Analiza izobraževalnega sistema za varnostno osebje v Republiki Sloveniji : magistrsko deloŽiga Božjak, 2021, master's thesis Abstract: Varnost uvrščamo med eno najbolj pomembnih človekovih potreb in dobrin in ravno zaradi tega so se začele razvijati zasebnovarnostne družbe, ki ponujajo in zagotavljajo dodatno varnost, ki je država s svojimi mehanizmi ne more zagotavljati. Skupaj z razvojem zasebnega varovanja v Republiki Sloveniji so se pojavile tudi številne ustanove in podjetja, ki se ukvarjajo z usposabljanjem in/ali izobraževanjem varnostnega osebja. Tako kot zasebno varovanje pa se je tudi izobraževalni sistem skozi leta spreminjal, nadgrajeval in izboljševal. Trenutno poznamo usposabljanja za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije za različne poklice v zasebnem varovanju, h katerim prištevamo tudi specialistična in obdobna usposabljanja ali izpopolnjevanja. Poleg tega poznamo srednješolski program tehnik varovanja in višješolski program inženir varovanja. Magistrska naloga se ukvarja z ugotavljanjem ali je takšen sistem primeren in če predstavlja ustrezno nadgradnjo znanja in kompetenc kandidatov po različnih stopnjah usposabljanja oziroma izobraževanja. V nalogi so opravljene primerjave programov glede na vsebino, trajanje in glede na razmerje med teoretičnim in praktičnim delom, osredotočeno na poklic varnostnika in varnostnega menedžerja. Primerjave so podkrepljene z mnenji in ugotovitvami strokovnjakov na svojem področju, ki so pridobljene z izvedbo fokusne skupine. Predmeti zasebnega varovanja v programih usposabljanja in izobraževanja so vsebinsko zelo podobni, primerljivi pa so tudi glede na trajanje in razmerje med teoretičnim in praktičnim delom. Ker programi niso ustrezno nadgrajeni glede na stopnjo izobraževanja, bi bilo treba posodobiti programe, hkrati pa zagotoviti usposobljenost izvajalcev pedagoškega procesa.
Keywords: zasebno varovanje, varnostniki, varnostno osebje, izobraževanje, usposabljanje, magistrska dela
Published in DKUM: 28.10.2021; Views: 567; Downloads: 55
Full text (1,33 MB) |
5. Vpliv komunikacijskih napak na pojavnost in vrsto neželenih dogodkov v operacijski dvoraniJure Ahej, 2021, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Učinkovita komunikacija predstavlja temelj za zagotavljanje kakovostne in varne zdravstvene obravnave, s tem pa se zmanjšajo neželeni dogodki ter napake. Vsem zaposlenim mora biti varnost pacientov na prvem mestu, ob storjeni napaki moramo biti iskreni, priznati in napako odpraviti. Namen zaključnega dela je predstaviti vpliv komunikacijskih napak na pojavnost in vrsto neželenih dogodkov.
Metode: V zaključnem delu smo izvedli sistematični pregled strokovne literature, ki se je navezovala na tematiko o vplivu komunikacijskih napak na pojavnost in vrsto neželenih dogodkov v operacijski dvorani. Uporabili smo deskriptivno metodo dela in metodo povzemanja, komparacije ter kompilacije. Izvedli smo kritično oceno člankov in naredili analizo ter sintezo člankov. Izvedli smo tematsko analizo. Članke smo iskali po bazah podatkov, in sicer: SAGE journals, PubMed, Web of Science ter ScienceDirect.
Rezultati: Komunikacijske napake so v 56 % vzrok za operativne oziroma pooperativne zaplete, v 69 % primerov pride zaradi le-teh do zamenjave pacietov oziroma do napačnih postopkov. Napake v komunikaciji predvsem vplivajo na povečano obolevnost, umrljivost, odpoved operativnih posegov, podaljšano hospitalizacijo, višjo stopnjo stresa za zaposlene, učinkovitost posega se zmanjša, večje finančno breme za organizacijo in nepotrebne preiskave.
Razprava in sklep: Neustrezna komunikacija predstavlja najpogostejši dejavnik za nastanek neželenih dogodkov v operacijski dvorani. Nekatere izmed posledic neustrezne komunikacije v operacijski dvorani so zamude, telesne poškodbe, nepravilno štetje inštrumentov in materiala, invalidnost, smrtnost. Komunikacijske napake imajo velik vpliv na pojavnost neželenih dogodkov.
Keywords: komunikacijske napake, neželeni dogodki, operacijska dvorana, zdravstveno osebje
Published in DKUM: 13.08.2021; Views: 926; Downloads: 321
Full text (620,13 KB) |
6. Ugotavljanje uspešnosti prodaje prodajalca x v podjetju aluminium kety emmi d. o. o.Vanja Turner, 2020, undergraduate thesis Abstract: Vsako podjetje si želi, da bi za svoj obstoj našlo odjemalce, ki bodo kupovali njihov izdelek. Prodaja v podjetju spada med tisto funkcijo podjetja, ki zaključuje poslovni proces podjetja, njen rezultat pa je pretvorba izdelkov in storitev v denarno obliko. Doseganje zastavljenih ciljev in smotrov organizacije je ključno za uspešnost prodaje, prav tako pa tudi podjetja samega. Vsako podjetje mora spremljati uspešnost na vseh področjih in tako tudi uspešnost prodaje.
Med ugotavljanjem oziroma analizo uspešnosti prodaje, sem dobila potrditev, da mora vsako podjetje analizirati poslovanje podjetja skozi vsa leta in pri tem iskati možnosti, da se izboljša. Še posebej pomembna je analiza uspešnosti prodaje, saj bi lahko podjetja »tavala v temi«, s tem pa so lahko ob pravem trenutku na pravem mestu. Analiza uspešnosti prodaje pripomore tako k uspešnemu delovanju podjetja kot pri njegovi rasti.
Delo diplomskega projekta je razdeljeno na štiri poglavja. V uvod je vključen opis problema, namen, cilji, osnovne trditve in predpostavke ter omejitve diplomskega projekta. V teoretičnem delu so zbrana teoretična izhodišča proučevanega problema in teoretično razdelane faze analize uspešnosti prodaje. Empirični del zajema spoznanja in poglede iz teoretičnega dela, ki so uporabljeni za proučevanje na primeru podjetja Aluminium Kety Emmi, d. o. o. V zadnjem, to je četrtem, delu diplomskega projekta, pa so navedene sklepne ugotovitve in spoznanja proučevanih problemov ter razlage pridobljenih rezultatov v zvezi z osnovnimi trditvami.
Keywords: prodaja, ugotavljanje uspešnosti prodaje, analiza uspešnosti prodaje, prodajno osebje, aluminijasti izdelki.
Published in DKUM: 16.04.2021; Views: 537; Downloads: 47
Full text (571,66 KB) |
7. KAKOVOST STORITEV LEKARNIŠKE DEJAVNOSTI NA URI-SOČATjaša Lahovič, 2020, master's thesis Abstract: Izhodišča: Kakovost storitev zaznavajo in ocenjujejo »porabniki storitev (npr. pacienti)«
ter predstavlja razliko med pričakovano in dejansko prejeto storitvijo. Kakovost storitev
lekarniške dejavnosti je temelj uspešnega zdravljenja. V vseh državah EU ima visoko
raven ne glede na obseg liberalizacije. Posledica so visoki poklicni standardi v
farmacevtski dejavnosti. Zanimalo nas je, kakšna je kakovost dejavnosti, zadovoljstvo
uporabnikov z lekarniško dejavnostjo in zadovoljstvo uporabnikov z lekarniškim osebjem.
Metode dela: Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Na
podlagi domače in tuje strokovne literature smo proučili in analizirali kakovost storitev
lekarniške dejavnosti na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Republike Slovenije -
Soča. Z uporabo statističnih testov smo preverili konsistentnost posameznih sklopov
vprašalnika, kakor tudi veljavnost merskih lestvic. Pri spremenljivkah smo opravili analizo
opisne statistike in testirali normalnost porazdelitve s pomočjo Kolmorogov-Smirnovega
testa. V nadaljevanju smo s parametričnimi in neparametričnimi testi preverili
postavljene hipoteze (H1–H3), ki obravnavajo stopnjo zadovoljstva s kakovostjo
lekarniške storitve.
Rezultati: Pridobljeni rezultati izvedenih statističnih testov nam povedo, da so vrednosti
višje od testne vrednosti. Izvedli smo tudi neparametrične teste, s katerimi smo preverili
vrednost mediane in uspešno zavrgli ničelno domnevo. Na podlagi rezultatov lahko
potrdimo zastavljene raziskovalne hipoteze.
Zaključek: Ugotovitve raziskave predstavljajo pomembno izhodišče za oblikovanje
rešitev s področja izboljšanja kakovosti storitev lekarniške dejavnosti in lekarniškega
osebja.
Keywords: kazalniki kakovosti, standardi kakovosti, merjenje kakovosti, zadovoljstvo, lekarna, lekarniško osebje
Published in DKUM: 30.10.2020; Views: 482; Downloads: 0 |
8. Odnosi med zaporskim osebjem in obsojenci : oddelek Murska SobotaTara Bertalanič, 2020, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu predstavljamo raziskavo o odnosih med zaporskim osebjem in obsojenci v Zavodu za prestajanje kazni zapora Maribor, oddelek Murska Sobota. Zapor je najpomembnejše sredstvo za kaznovanje in nadzor v družbi, kjer so zapornikom odvzete temeljne človekove pravice. In ravno zato imajo zaporski delavci zelo pomembno vlogo v življenju zapornikov, saj je za te pomembno, da je med njimi ter zaporskimi delavci vljuden, spoštljiv in pravičen odnos, ki jim omogoča čim boljše življenje znotraj zavoda. Za lažjo opredelitev in razumevanje njihovih odnosov, smo septembra 2019 v Zavodu za prestajanje kazni zapora Maribor, oddelek Murska Sobota, opravili raziskavo s strukturiranimi intervjuji obsojencev ter z anketnim vprašalnikom za zaposlene znotraj zavoda.
Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšni so odnosi med zaporskim osebjem in obsojenci, preveriti vpliv postopkovne pravičnosti, spoštovanja na kvaliteto odnosov ter zaupanje, preveriti vpliv na zaznavo legitimnosti zaporskega osebja in preveriti vpliv dobrih odnosov za potrebo uporabe prisilnih sredstev zaporskega osebja.
Rezultati raziskave so pokazali, da postopkovna pravičnost zaporskega osebja vpliva na dobre odnose med njim in obsojenci, hkrati so pokazali tudi, da dobri medosebni odnosi vplivajo na pozitivno zaznavo legitimnosti zaporskega osebja. Raziskava je pokazala tudi, da spoštovanje in pravičnost v postopkih zoper zaprte osebe s strani strokovnega osebja pozitivno vpliva na zaupanje zapornikov, hkrati pa so dobri medosebni odnosi podlaga za manjše število prekrškov ter posledično manjšo potrebo po uporabi prisilnih sredstev.
Keywords: diplomske naloge, obsojenci, zaporsko osebje, medosebni odnosi, spoštovanje
Published in DKUM: 03.06.2020; Views: 765; Downloads: 102
Full text (973,65 KB) |
9. Profesionalizacija penološke stroke v SlovenijiGorazd Meško, Rok Hacin, 2018, review article Abstract: Namen prispevka:V prispevku se osredotočamo na razvoj in profesionalizacijo penološke stroke in zaporskega osebja v Sloveniji. Predstavljene so glavne značilnosti posameznih obdobij penološke profesije glede na kriterije profesionalizacije.Metode:Za namen prispevka smo opravili pregled razvoja penološke stroke, raziskav in sprememb zakonodaje, ki kažejo na različne usmeritve profesionalizacije dela v slovenskih zaporih in prevzgojnem domu.Ugotovitve:Proces profesionalizacije penološke stroke in zaporskega osebja v Sloveniji lahko razdelimo na tri obdobja. Za prvo obdobje, ki je trajalo do 1968, je bil značilen močan vojaški in miličniški vpliv, ki se je odražal v avtoritarnosti in rigidnih odnosih med zaporskimi delavci in obsojenci. V drugem obdobju, ki je trajalo do 1991, se usmeritev izvrševanja kazenskih sankcij prenese z varnostne komponente na tretma obsojencev. Zadnje obdobje profesionalizacije penološke stroke in zaporskega osebja se je začelo po osamosvojitvi Republike Slovenije 1991, ko se je pozornost slovenske penologije usmerila v skrb za varstvo pravic obsojencev in njihovo obravnavanje v skladu z evropskimi standardi.Omejitve/uporabnost raziskave:Omejen dostop do neobjavljenih strokovnih besedil, ki onemogoča poglobljeno predstavitev posameznega obdobja profesionalizacije penološke stroke in zaporskega osebja, predstavlja glavno omejitev študije. Zaradi prenehanja izdajanja Penološkega biltena na začetku devetdesetih so bili na voljo predvsem viri s področja raziskovalnega dela in letna poročila Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij. Praktična uporabnost:Ugotovitve prispevka predstavljajo nekaj vidikov procesa profesionalizacije slovenske penološke stroke in zaporskega osebja ter poudarjajo prednosti in izzive v razvoju profesionalizacije, ki bi jih bilo treba upoštevati v nadaljnjem procesu profesionalizacije.Izvirnost/pomembnost prispevka:Prispevek predstavlja sistematični pregled profesionalizacije penološke stroke in zaporskega osebja v Sloveniji od sredine petdesetih let 20. stoletja do današnjih dni.
Keywords: zapori, zaporsko osebje, profesionalizacija, usposabljanje, izobraževanje, raziskave, Slovenija
Published in DKUM: 16.04.2020; Views: 613; Downloads: 42
Full text (364,53 KB)
This document has many files! More... |
10. Strokovna usposobljenost zasebnovarnostnega osebja ter sodelovanje s policijo pri zagotavljanju varnosti v Republiki SlovenijiSara Trstenjak, 2017, professional article Abstract: Namen prispevka:
Namen prispevka je pregledati in oceniti stanje zasebnega varovanja, strokovno usposobljenost zasebnovarnostnega osebja ter sodelovanje s policijo po prehodnem petletnem obdobju od sprejetja Zakona o zasebnem varovanju leta 2011 do marca leta 2016.
Metode:
V prvem delu smo uporabili deskriptivno metodo. Na podlagi izbrane domače literature in zakonodaje je bila uporabljena metoda analize in interpretacije vsebine pisnih in internetnih virov. Drugi del prispevka zaokrožuje empirična metoda. Izdelana je bila spletna anketa, ki so jo izpolnili varnostni menedžerji zasebnih varnostnih družb. Zbrani podatki so bili analizirani z uporabo programov za kvantitativno analizo (SPSS in Microsoft Excel).
Ugotovitve:
Večinsko mnenje oseb, odgovornih za zakonitost, strokovnost in učinkovitost storitev varovanja, je, da je regulativa na področju zasebnega varovanja ustrezna. Pogrešajo predvsem večji pomen tehničnega varovanja, konstruktivni nadzor s strani Inšpektorata RS za notranje zadeve, sodelovanje s predstavniki policije, teoretično in praktično kakovostnejša usposabljanja, strokovne monografije in posledično dvig kakovosti storitev zasebnega varovanja ter s tem ugled dela zasebnega varnostnika v družbi.
Omejitve/uporabnost raziskave
Zaradi načina zbiranja podatkov in vzorca izraža raziskava problematiko zasebnega varovanja skozi oči varnostnih menedžerjev. Ugotovitev zaradi manjšega vzorca ni mogoče posploševati in so namenjene predvsem strokovni javnosti, ki si prizadeva za izboljšanje zasebnega varovanja.
Praktična uporabnost:
Izsledki članka nam poleg vpogleda v značilnosti obravnavane tematike ponujajo podlago za nadaljnje raziskovanje, hkrati pa nakazujejo možne rešitve obravnavanega problema na ravni države.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Po pregledu obstoječe literature menimo, da prispevek tovrstno problematiko obravnava med prvimi.
Keywords: zasebno varovanje, zasebnovarnostno osebje, varnostniki, strokovna usposobljenost, policija, sodelovanje, Slovenija
Published in DKUM: 15.04.2020; Views: 633; Downloads: 71
Full text (719,40 KB)
This document has many files! More... |
