1. Demosova plebiscitna pobuda: analiza spominske literature in dogajanje konec oktobra in v začetku novembra 1990Janez Osojnik, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: Na podlagi spominske literature, arhivskega gradiva, ki ga hrani Arhiv Republike Slovenije, slovenskega časopisja in najbolj relevantne znanstvene literature članek obravnava Demosovo plebiscitno pobudo, ki je rezultirala v izvedbi glasovanja o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije 23. decembra 1990. V ta namen je avtor primerjal in kritično analiziral dostopne podatke o nastanku plebiscitne pobude in o dogajanju na sicer dva dneva trajajočem sestanku Demosovega poslanskega kluba 9. novembra 1990, ko je ta podprl izvedbo plebiscita. Na podlagi tega je avtor poskušal rekonstruirati takratno dogajanje. Ključne besede: zgodovina Slovenije, plebiscit, 1990, osamosvojitev Slovenije, sestanek v Poljčah Objavljeno v DKUM: 17.05.2024; Ogledov: 121; Prenosov: 11 Celotno besedilo (2,03 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
2. PROPAD VELIKEGA PROIZVODNEGA PODJETJAMaja Bezenšek, 2016, magistrsko delo Opis: V času hitrih sprememb se vsak dan znova pojavljajo nova podjetja, a hkrati jih tudi vsak dan mnogo preneha delovati, saj je takšno današnje poslovno okolje. V Sloveniji se je v zadnjem času mnogo spremenilo glede poslovanja. Sploh, če gremo v čas 80. let 20. stoletja, kjer so se začeli prvi premiki pri odpiranju gospodarstva iniciativnih posameznikov. Takrat se je tudi začel prehod iz socialističnega v tržno naravnano gospodarstvo. Slovenija je s svojo osamosvojitvijo izgubila jugoslovanski trg, ki je bil izrednega pomena za poslovanje podjetij, zato je na začetku devetdesetih let propadlo kar mnogo velikih podjetij, a hkrati je bilo na novo ustanovljenih ogromno majhnih in hitro rastočih podjetij. V magistrskem delu smo spoznavali nekatere možnosti prenehanja podjetij v Sloveniji ter tudi način prenehanje poslovanja podjetja − podrobneje obravnavali na velikem usnjarskem podjetju Konus iz Slovenskih Konjic, katerega glavni prodajni in hkrati tudi nabavni trg je bil prav jugoslovanski trg. Podjetje Konus je po osamosvojitvi Slovenije postopoma zaključevalo in manjšalo svoje široko delovno okolje. Zapirali so se številni obrati v proizvodnji usnja, hkrati pa so se, pod novim imenom, ustvarjala nova podjetja − z isto tradicijo proizvodnje. Leta 2001 se podjetje Konus tudi uradno vpiše v stečajni postopek, saj ne zmore več premagovati nastalih težav. Stečaj so po dolgih letih obravnavanja zaključili leta 2014, s 60 % deležem poplačanih obveznosti vseh upnikov. Ključne besede: podjetje, veliko proizvodno podjetje, prenehanje podjetja, kriza, stečaj, osamosvojitev Slovenije Objavljeno v DKUM: 13.01.2017; Ogledov: 1661; Prenosov: 153 Celotno besedilo (1,02 MB) |
3. JAVNI SPOMENIKI V CELJU PO LETU 1991Nuša Koritnik, 2013, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z umetnostnozgodovinskega vidika obravnava javne spomenike v Celju, ki so bili postavljeni po letu 1991. Za pojasnitev teme je predstavljeno samo mesto Celje in njegova zgodovina, razloženo je tudi kiparstvo v izbranem obdobju, definiran je pojem javnega spomenika. Predstavljeni so štirje spomeniki: spomenik Antonu Martinu Slomšku (delo kiparke Karle Bulovec Mrak), ki se nahaja na Slomškovem trgu, obeležje slovenske osamosvojitve, ki ga je izdelal Franc Purg in se nahaja na Trgu svobode poleg Savinškovega spomenika NOB, spomenik Almi Karlin, ki je bil postavljen na Krekovem trgu, trenutno pa je zaradi obnovitvenih del trga deponiran ter spomenik Josipu Pelikanu na Trgu Celjskih knezov. Avtor slednjih dveh je kipar Vasilije Četković. Spomeniki so popisani, opisani, navedena je njihova lokacija, predstavljene so upodobljene osebe oziroma dogodki, prav tako tudi avtorji obravnavanih spomenikov. Spomeniki so razvrščeni kronološko, za boljšo vizualizacijo je dodano tudi slikovno gradivo. Diplomsko delo se dotakne tudi vprašanja kvalitete spomenikov in odzivov publike na postavitev teh del. Ključne besede: javni spomenik, Anton Martin Slomšek, osamosvojitev Slovenije, Alma Karlin, Josip Pelikan, kiparstvo Objavljeno v DKUM: 11.09.2013; Ogledov: 4514; Prenosov: 402 Celotno besedilo (3,01 MB) |
4. ZUNANJEPOLITIČNI ASPEKT SLOVENSKE OSAMOSVOJITVEMarko Đekić, 2012, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo Zunanjepolitični aspekt slovenske osamosvojitve obravnava ključni in najpomembnejši trenutek slovenske zgodovine s poudarkom na mednarodnih dogodkih oz. zunanjepolitičnem udejstvovanju slovenskih diplomatov, ki so vplivali na mednarodno priznanje Republike Slovenije kot neodvisne in suverene države. Gre za kratko obdobje, v katerem je Slovenija izpolnila vse pogoje za demokratično ureditev in se osvobodila spon zastarelega totalitarizma in unitarizma. Njena vizija je bila jasna: postati polnopravna evropska država in članica Združenih narodov. Kljub temu da je bila Slovenija na bojišču sama in na mnogih mednarodnih pogovorih omalovaževana kot začetnica konfliktov, je bilo jasno, da od zadanih ciljev ne bo odstopila. Nekateri pomembni tuji državniki so v njej videli zgodbo o uspehu ter razumeli težnjo naroda, ki je ujet v okosteneli komunizem in se želi osvoboditi ter demokratizirati. Ravno zato, pa tudi zavoljo dejstva, da so zvezne jugoslovanske oblasti stopnjevale svojo agresijo tudi drugod po Balkanu, je Slovenija dobivala vse več mednarodne podpore, saj so številni zagovorniki enotne Jugoslavije končno spregledali dejansko stanje v državi. Uvideli so, da je demokratizacija celotne Jugoslavije nemogoča in končno privolili v t. i. razdružitev. Konec leta 1991, formalno pa v začetku leta 1992 je bila mednarodna javnost po številnih klavrnih poskusih ustavitve spopadov na Balkanu končno zrela za priznanje Slovenije kot samostojne in suverene evropske države. Ključne besede: osamosvojitev Slovenije, konferenca o Jugoslaviji, demokracija, vojna za Slovenijo, jugoslovanska kriza Objavljeno v DKUM: 24.10.2012; Ogledov: 2833; Prenosov: 342 Celotno besedilo (1,69 MB) |
5. POLITIČNO DELOVANJE JANEZA JANŠE OD LETA 1988 DO LETA 1992Karmen Kozmus, 2010, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga Politično delovanje Janeza Janše od leta 1988 do leta 1992 obravnava Janševo vlogo pri oblikovanju Slovenske vojske in pri osamosvojitvi Slovenije. Osredotoča se na njegovo prizadevanje za uveljavitev demokracije in padec komunizma. S pomočjo literature, internetnih virov, časopisnih člankov in mnenja volivcev in volivk oblikuje mnenje o političnem pomenu Janeza Janše. Na ta način pride do sklepa, da je Janša eden izmed voditeljev slovenske pomladi in eden glavnih tvorcev svobodne ter suverene Slovenije. K rezultatu prispeva tudi analiza ankete, ki so jo rešili vojni veterani. Več kot polovica jih je Janši pripisala pozitivno vlogo v omenjenem obdobju. V nalogi je omenjen tudi nasproten vidik posameznikov o Janševi vlogi in pomenu. Mnenje je osredotočeno predvsem na Janševe karakterne značilnosti. V sklepnem delu naloge je avtorica izpostavila lastno mnenje o omenjenem obdobju ter navedla nekatere možnosti drugačnega razpleta slovenskih teženj po osamosvojitvi in nekaj predlogov za ponovno enotnost političnega prostora, ki je bila prisotna med osamosvojitvijo Republike Slovenije. Ključne besede: Janez Janša, slovenska pomlad, demokracija, Slovenska vojska, osamosvojitev Slovenije Objavljeno v DKUM: 04.01.2011; Ogledov: 6557; Prenosov: 3436 Celotno besedilo (861,04 KB) |