Search the digital library catalog

Abstract: Doktorska disertacija se ukvarja z razvojem modela za oceno pripravljenosti proizvodnih podjetij na Industrijo 4.0. Industrija 4.0 predstavlja novo paradigmo delovanja družbe, družbenih podsistemov, kot je ekonomski sistem in v tem okviru spreminja temeljne principe delovanja organizacij, ki je vse bolj odvisno od integracije visokotehnoloških rešitev in novejših filozofij poslovanja v njihovo delovanje. Namen Industrije 4.0 je skozi integracijo naprednih tehnologij in sodobnih filozofij delovanja in poslovanja organizacij izboljšati produktivnost, ki bo omogočala boljše izhodišče organizacij za konkurenčnost na trgu. Ampak, kot se je izkazalo iz obstoječih študij v znanstveni literaturi, je principe Industrije 4.0, predvsem tehnološke, izjemno težko implementirati v delovanje organizacij. V odziv na zaznane spremembe v organizacijah, kjer vplivi Industrije 4.0 na delovanje organizacij še niso povsem določeni, so se v literaturi pojavili modeli za sistemsko presojanje pripravljenosti organizacij na Industrijo 4.0. Ti modeli omogočajo presojo stanja implementacije praks in principov Industrije 4.0 z namenom ugotoviti skladnost organizacije s predpostavljenimi najboljšimi poslovnimi praksami novo nastalega organizacijskega okolja. Do tega trenutka so ti modeli zgolj konceptualno zastavljeni in niso razviti na temelju empiričnega preverjanja, ki bi natančno določilo, kako Industrija 4.0 dejansko vpliva na delovanje organizacije in na raven pripravljenosti organizacije. Dva do sedaj razvita najbolj popolna konceptualna modela za oceno pripravljenosti podjetij na Industrijo 4.0, ki zajameta večino dejavnikov organizacijskega delovanja in sta zaradi tega bila izbrana kot podlaga za našo študijo, sta bila osnovana iz strani National Academy of Science and Engineering - Acatech (Frauenhofer) in na Univerzi v Warwicku. Ta modela zajameta organizacijske dejavnike, za katere se predvideva, da bodo podvrženi največjim spremembam v okviru vplivov Industrije 4.0 na delovanje organizacij. Vendar pa, kljub svoji obsežnosti, spregledata pomembnejše vidike organizacijskega delovanja, ki so se v preteklosti izkazali za ključne pri zagotavljanju učinkovitosti in uspešnosti organizacij. Gre prvič za uporabo ključnih orodij managementa, drugič za osredotočanje na razvoj in uporabo ključnih kompetenc zaposlenih ter tretjič za temeljno lastnost oz. gradnik organizacijske uspešnosti, produktivnost. Namen študije je razviti in potrditi celovitejši model pripravljenosti na Industrijo 4.0, ki poleg že predvidenih dejavnikov sprememb v obstoječih modelih pripravljenosti na Industrijo 4.0, v presojo vključi tudi tri omenjene spregledane vidike, ki niso vključeni v obstoječe modele, tj. orodja managementa, kompetence zaposlenih in produktivnost. Namen pa je seveda tudi predstaviti ne zgolj konceptualno zastavljen, ampak tudi empirično preverjen in razširjen model za oceno pripravljenosti proizvodnih podjetij na Industrijo 4.0. V naši raziskavi smo se problema lotili na naslednji način. Najprej smo preverili, koliko je kombinacija Warwickovega in Acatechovega modela zanesljiva, pri čemer smo izhodiščni model za presojanje pripravljenosti na Industrijo 4.0 osnovali na temelju dimenzij obeh modelov, kar je služilo kot podlaga za nadaljnje izboljšanje modela. Kombinacija modelov je bila sestavljena, ker sta si modela nekoliko različna in je bilo zato potrebno vzeti nekatere dimenzije pripravljenosti iz enega ter druge iz drugega. Ta modela v kombinaciji v osnovi sistemsko zajameta vidike organizacijskega delovanja, vendar pa nobenega od modelov posamezno do sedaj še niso empirično aplicirali, da bi z njimi lahko izmerili simultane učinke na druga področja organizacijskega delovanja. Prav tako ta dva modela v osnovi nista upoštevala dveh pomembnih dejavnikov organizacijskega delovanja, ki sta pomembna v okolju Industrije 4.0, in sicer uporabo orodij managementa in ključne kompetence zaposlenih. Prav tako produktivnost v teh modelih ni predvidena ali upoštevana
Keywords: Industrija 4.0, model pripravljenosti za Industrijo 4.0, orodja managementa, kompetence zaposlenih, produktivnost, management, digitalizacija, organizacijsko delovanje, proizvodna podjetja.
Published in DKUM: 04.11.2021; Views: 1568; Downloads: 190
Full text (5,32 MB)

Abstract: Interno komuniciranje postaja za podjetja vedno pomembnejše, saj so se razmere na trgu korenito spremenile. Okolje, v katerem podjetja delujejo, je polno nenehnih sprememb, ki niso več predvidljive, temveč so kaotične in od podjetij zahtevajo njihov maksimum delovanja. Podjetja, ki želijo uspešno dohajati ta hitri tempo, morajo biti zato ažurna in sposobna se hitro prilagajati novostim in spremembam v okolju. Slednje pa lahko dosegajo samo tako, da imajo ves čas pravočasno na voljo vse potrebne pomembne informacije in da imajo motiviran in lojalen kader zaposlenih. Oboje je v tesni povezavi z interno komunikacijo, ki mora za uspešno delovanje podjetja biti uspešna/učinkovita. Podjetja se namreč vedno bolj zavedajo, da je uspešno/učinkovito interno komuniciranje lahko tudi pomembna konkurenčna prednost. Pomanjkanje interne komunikacije v podjetju pa lahko negativno vpliva na delovanje podjetja in v skrajnem primeru celo ogrozi njegov obstoj. V magistrski nalogi je bil naš osnovni namen proučiti interno komuniciranje v podjetjih in na podlagi tega oblikovati predloge za njegovo izboljšanje. Nalogo smo razdelili na teoretični del, kjer smo opisali osnove pojme, in empirični del, kjer smo vso zapisano teorijo poskušali podkrepiti s konkretnim primerom proučevanega podjetja. V raziskavi smo se osredotočili na proučevano podjetje, kjer smo med zaposlenimi izvedli anketo, z vodilno v proučevanem podjetju pa poglobljeni intervju. Na tak način smo pridobili mnenja z dveh različnih vidikov, ki sta za našo raziskavo in primerjavo zelo pomembna. Temeljna ugotovitev naloge je, da so zaposleni v proučevanem podjetju mnenja, da pomanjkanje interne komunikacije negativno vpliva na management podjetja. Prav tako smo ugotovili, da so zaposleni mnenja, da pomanjkanje interne komunikacije vpliva na realizacijo podjetja. Ugotovili smo tudi, da se več kot polovica zaposlenih v proučevanem podjetju zaveda pomena interne komunikacije, prav tako pa je več kot polovica zaposlenih mnenja, da interno komuniciranje v podjetju vpliva na doseganje poslovnih rezultatov. Zanimiva ugotovitev, ki smo jo lahko razbrali iz zbranih podatkov, pa je, da imajo zaposleni in vodilna v podjetju povsem različno mnenje o tem, koliko pozornosti druga stran namenja internemu komuniciranju v podjetju. Na podlagi teh ugotovitev smo v nadaljevanju predstavili tudi svoje predloge oziroma možne potencialne rešitve za odpravo zapisanih problemov, kjer smo rešitvi ločili na glede na človeški vidik in glede na tehnološki vidik. Na koncu smo predstavili še odprte probleme in predloge za nadaljnjo raziskavo proučevanega področja. Pri tem imamo v mislih predvsem nove raziskave in posledično dodatno nadgradnjo našega dosedanjega empiričnega dela raziskovanja, kjer bi s ponovno anketo po uvedbi računalniškega programa preverili, ali se je stanje spremenilo na pozitivno/negativno ali je ostalo nespremenjeno.
Keywords: management, funkcije managementa, komuniciranje, vrste komuniciranja, orodja internega komuniciranja, interno komuniciranje.
Published in DKUM: 26.11.2015; Views: 1424; Downloads: 218
Full text (1,13 MB)

Abstract: Podjetje Faurecia Autositze GmbH Geiselhöring je del korporacije Faurecia. V tovarni v Geiselhöringu proizvajajo kovinske sedežne okvirje in mehanizme. Podjetje ima vpeljane različne standarde s področja kakovosti, kot so ISO 9001, ISO/TS 16949 in ISO 14001. V podjetju je več ključnih procesov, ki vplivajo na doseganje zahtev in pričakovanj kupcev, vendar smo se v okviru študije primera osredotočili na izboljšanje kakovosti tistega procesa, ki je v letu 2013 povzročil največje število reklamacij. Glavni namen diplomskega dela je bil izboljšati kakovost izvajanja procesa v obstoječem stanju in posledično zmanjšati število napak v procesu. Poleg navedenega so v diplomskem delu predstavljeni tudi nekateri segmenti kakovosti v obravnavanem podjetju, management kakovosti v avtomobilski industriji ter orodja managementa kakovosti, ki so bila uporabljena pri izvedbi študije primera, ki jo obravnava pričujoče diplomsko delo. V diplomskem delu smo prikazali uporabo metodologije stalnega izboljševanja na praktičnem primeru izboljšanja kakovosti procesa montažne linije sedežev. Pri tem smo uporabili številna nestatistična orodja managementa kakovosti, ki smo jih vključili v posamezne faze stalnega izboljševanja. Tehnična rešitev, ki je bila rezultat sistematičnega izboljševanja procesa je bila usklajena tudi z zahtevami končnega kupca. S pomočjo pareto analize smo dobili podatek, da se je 78,3% vseh reklamacij montažne linije pripetilo na prvi postaji in le 21,7% na preostalih štirih postajah. Tako smo se odločili za izboljšavo prve postaje montažne linije. Pri poteku izboljšave procesa smo se držali načel PDCA cikla: načrtovanje – izvršitev – preverjanje - ukrepanje. V diplomskem delu smo po uvedbi izboljšave s pomočjo pareto analize prikazali za kolikšen odstotek se je zmanjšalo število napak. Pri tem smo upoštevali celotno število in stroške reklamacij, ki so se zgodile v letu 2014. Rezultati študije primera kažejo na to, da smo z izboljšanim procesom dosegli nižje stroške neustrezne kakovosti. Kot dobavitelj moramo poskrbeti, da so naši kupci zadovoljni. To nam mora biti vedno glavni cilj, saj kupec odloča o tem ali bomo imeli naročila in delo. Vsak kupec želi kupiti najboljši izdelek po najnižji ceni. Zaradi tega dejstva je vsako podjetje prisiljeno k stalnemu izboljševanju svojih procesov, saj je končni proizvod rezultat dela le-teh.
Keywords: proces, kakovost, stroški nekakovosti, orodja managementa kakovosti, PDCA cikel, avtomobilska industrija
Published in DKUM: 27.05.2015; Views: 1987; Downloads: 342
Full text (2,38 MB)

Abstract: Kakovost storitev je odvisna od kakovosti procesa izvajanja teh storitev. Obravnavali smo storitev transakcije s plačilno ali kreditno kartico banke Abanka Vipa d.d. Ugotovili smo, da se v procesu pojavljajo različne napake, katerih posledice so reklamacije imetnikov kartic in prodajnih mest. Napake, ki smo jih evidentirali, smo analizirali z uporabo nestatističnih orodij za management kakovosti. Rezultati analize so pokazali, da ima banka zaradi napak materialno škodo zaradi izgube prihodkov in druge negativne posledice, predvsem izgubo ugleda. Z vzročno-posledičnim diagramom smo ugotovili, da večina napak nastane pri vnosu podatkov v informacijski sistem v banki ali procesnem centru. Ker banka ne vpliva na izvajanje procesov v procesnem centru, smo predlagali izboljšave procesov, ki jih izvajamo v oddelku podpore kartičnemu in bankomatskemu poslovanju v banki. Za celovito rešitev problema smo predlagali sodelovanje s procesnim centrom pri stalnih izboljšavah procesa, ki vključuje skupno načrtovanje in izvajanje izboljšav ter tudi spremljanje rezultatov. Tako bi bistveno izboljšali kakovost storitve kartičnega poslovanja v banki Abanka Vipa d.d.
Keywords: kreditna kartica, plačilna kartica, banka, kakovost storitev, management kakovosti, transakcija, orodja managementa kakovosti
Published in DKUM: 17.08.2011; Views: 2280; Downloads: 2