| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


61 - 70 / 261
First pagePrevious page3456789101112Next pageLast page
61.
VPLIV STALNIH IZBOLJŠAV IN ČLOVEŠKEGA KAPITALA NA POSLOVNO ODLIČNOST ORGANIZACIJE
Karmen Kern Pipan, 2010, dissertation

Abstract: V doktorski disertaciji obravnavamo temeljne komponente, ki vodijo k doseganju poslovne odličnosti organizacij. Glavni namen raziskave je, pokazati, kako načrtno, sistematično vlaganje v razvoj človeškega kapitala in spodbujanje stalnih izboljšav vpliva na poslovno odličnost organizacije. V začetnih poglavjih smo podrobneje predstavili temeljne pojme, nadaljevali pa s pregledom literature ter z izsledki predhodnih relevantnih raziskav, ki proučujejo vpliv spodbujanja stalnih izboljšav in vpliv razvoja človeškega kapitala na management kakovosti in poslovne odličnosti v organizacijah. Pri proučevanju povezav med vlaganjem v razvoj človeškega kapitala, v stalne izboljšave in poslovno odličnostjo organizacij, smo se osredotočili predvsem na eno vrsto organizacij v zasebnem sektorju, na velika slovenska podjetja. Podatki za raziskavo so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika in intervjujev, ki so potekali od junija 2007 do septembra 2007. Skupno smo proučili rezultate sto desetih slovenskih velikih organizacij. Proučili smo značilnosti celotnega vzorca podjetij ter znotraj le-tega obravnavali razlike med tremi skupinami po finančnih kazalcih najboljših slovenski podjetij, t. i. »top podjetij«, in kontrolno skupino podjetij, ki je bila naključno izbrana, ter skupino podjetij, ki se je prijavljala na tekmovanje za slovensko nagrado za poslovno odličnost »Priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost — PRSPO«. Na podlagi pridobljenih rezultatov celotne raziskave smo z uporabo faktorske analize in analize hierarhičnega združevanja oblikovali model stanja in modelno rešitev vpliva managementa stalnih izboljšav in človeškega kapitala na poslovno odličnost organizacije. Izsledki raziskave kažejo znatno boljše rezultate pri Skupini organizacij 1 (ki vsebuje 59 % PRSPO prijaviteljev, od tega vse finaliste in zmagovalce PRSPO, ki so v raziskavi sodelovali) v primerjavi z drugimi organizacijami. Rezultati naše raziskave so pokazali, da model obstoječega stanja uporabe orodij za stalne izboljšave v slovenskih organizacijah temelji pretežno na vplivih orodij za spremljanje in merjenje kakovosti poslovanja, manjši vpliv pa imajo komponente, povezane z managementom zaposlenih. V doktorski disertaciji smo dokazali, da v organizacijah, kjer načrtno, sistemsko spodbujajo proces stalnih izboljšav in hkrati vlagajo v človeški kapital, dosegajo višjo raven poslovne odličnosti. Zaključki raziskave potrjujejo, da je za doseganje poslovne odličnosti v organizaciji poleg orodij in pristopov za merjenje in spremljanje poslovanja, bistven človek, njegovo edinstveno znanje, ustvarjalnost in potencial, ki s pravim načinom vodenja lahko naredi razliko, ustvari dodano vrednost in tako pripomore k dvigu konkurenčnosti.
Keywords: proces stalnih izboljšav, kakovost, management celovite kakovosti, poslovna odličnost, model odličnosti EFQM, nagrada za kakovost in poslovno odličnost, priznanje RS za poslovno odličnost, organizacija, management, vodenje, uspešnost, učinkovitost, intelektualni kapital, človeški kapital, inoviranje, ustvarjalnost, predlogi za izboljšave, motivacija, organizacijska kultura
Published: 13.09.2010; Views: 3906; Downloads: 977
.pdf Full text (8,39 MB)

62.
PROUČITEV KULTURE IZBRANE ORGANIZACIJE
Natalija Vogrinec, 2010, final seminar paper

Abstract: V diplomskem seminarju obravnavamo organizacijsko kulturo, ki močno vpliva na uresničevanje politike in strategije organizacije. Predstavlja trajen sistem vrednot, prepričanj in predpostavk, ki so skupne pripadnikom v organizaciji. Zaposleni vedo, kako naj se vedejo. Od vseh dejavnikov, ki vplivajo na organizacijsko kulturo, je najpomembnejše zadovoljstvo zaposlenih. Uvajanje sprememb v podjetju je težaven in dolgotrajen proces, spreminjanje organizacijske kulture pa je še posebej težka naloga, saj je kultura v podjetju globoko ukoreninjena, zato se spremembe ne morejo zgoditi čez noč. Na kulturi se namreč odraža vsaka aktivnost, sprememba ali vedenje, vsaka sprememba kulture pa povzroči spremembe na vseh področjih v organizaciji. Podjetje Zrnce, d. d., mora organizacijsko kulturo nenehno nadgrajevati, podpirati in spodbujati dejanja za doseganje ciljev, saj je temelj za dolgoročno konkurenčnost podjetja.
Keywords: organizacijska kultura, norme, vrednote, običaji, tipologija kulture, spreminjenje kulture, oblikovanje kulture.
Published: 05.01.2011; Views: 1113; Downloads: 114
.pdf Full text (309,26 KB)

63.
KAKO OBLIKOVATI ORGANIZACIJSKO KULTURO V SODOBNI ORGANIZACIJI
Sabina Gajsar, 2010, final seminar paper

Abstract: V diplomske seminarju smo raziskali pojem organizacijske kulture, njen pomen v sodobni organizaciji in proces oblikovanja ustrezne kulture. Ob tem smo se srečali tudi z izhodiščnimi dejavniki oblikovanja, njenimi značilnimi vsebinami ter nekaterimi tipologijami različnih avtorjev. Obstajajo številne opredelitve organizacijske kulture. V diplomskem seminarju smo navedli le bistvene. Poleg bistva organizacijske kulture smo predstavili tudi njeno vlogo, ki zajema različne funkcije vse od orientacije, legitimnosti, motivacije pa do velika vpliva na uspešno vodenje. Predstavili smo različne vire organizacijske kulture in podrobneje opisali najpomembnejše tri. To so nacionalna kultura, močni voditelji in panoga. Ti izhodiščni dejavniki predstavljajo sestavine, iz katerih organizacijska kultura izvira, hkrati pa ti vplivajo na njen proces nastajanja. V nadaljevanju smo se seznanili z značilnostmi, ki so skupne vsem oblikam organizacijske kulture in te so kolektivnost, interakcije med posamezniki, emocionalnost in dinamičnost ter spremenljivost. Seznanili smo se tudi z različnimi tipologijami, posameznih avtorjev, ki so jih oblikovali zaradi lažjega razumevanja in poenotenja. Prikazali smo tudi pomembno vlogo, ki jo ima lastnik ali manager pri oblikovanju kulture. Prišli smo do ugotovitve, da bolj kot je manager ali lastnik močna, izrazita osebnost, toliko bolj se vidi njegov vpliv. Če je pri oblikovanju organizacijske kulture uspešen, to obliko utrdi in obdrži tudi po pritegnitvi drugih članov v organizacijo. Ključno je timsko delo. V zadnjem poglavju smo prišli do pomembne ugotovitve, da če organizacija nima ustrezne organizacijske kulture, ki bi zadovoljevala vse člane, ni sposobna v celoti izrabiti svojih potencialov. Kar pomeni, da ni za uspešnost dovolj samo močna kultura, ampak mora biti ta tudi ustrezno oblikovana in usmerjena.
Keywords: organizacijska kultura, strateški pomen organizacijske kulture, proces oblikovanja organizacijske kulture, manager, člani organizacije
Published: 03.12.2010; Views: 1726; Downloads: 236 
(1 vote)
.pdf Full text (366,11 KB)

64.
65.
66.
ORGANIZACIJSKA KULTURA ORGANIZACIJE IN ETIČNO DELOVANJE RAČUNOVODIJ
Andrea Brlič, 2010, final seminar paper

Abstract: Organizacijska kultura je zelo kompleksen pojem, ki odraža zgodovino podjetja in ne nastane čez noč. Ustvari se ob ustanovitvi podjetja in se skozi njegovo zgodovino spreminja. Organizacijska kultura vpliva ne vedenje članov organizacije ter na uspešno delovanje podjetja in je zelo dragoceno premoženje organizacije, ki mu morajo vodje nameniti veliko pozornosti. Organizacijska kultura organizacije ima močan vpliv na etično delovanje organizacije. Organizacije, katerih kultura organizacije podpira etično delovanje zaposlenih, so ekonomsko učinkovitejše, kot tiste, ki delujejo neetično. Etika je za organizacijo potrebna iz več razlogov. Organizacija, ki ravna v skladu z merili, vrednotami, pričakovanji in potrebami okolja, lahko računa na pozitiven odziv okolice. Organizacija, ki deluje etično si od okolice in javnosti pridobi zaupanje in podporo, ki je temelj za uspešnost poslovanja. Dolžnost vsakega računovodja je komunicirati z javnostjo s predanostjo njihovemu interesu, čeprav to nasprotuje njihovemu lastnemu, dajanje resničnih informacij in razkritje pomembnih informacij, čemur pa je pod pritiski iz okolice težko slediti. Računovodja v svoje delo vnese svoje osebne vrednote, ki jih je pridobil v svoji družini in bivalnem okolju. Te vrednote se skozi njegovo delovanje spreminjajo v skladu z vrednotami svojih strokovnih sodelavcev, pričakovanji organizacije, v kateri deluje, računovodskega poklica in izkušenj, ki jih pridobiva med delom. K nepravilnim oz. neetičnim odločitvam računovodij velikokrat botrujejo tudi pritiski poslovodstva, ki želijo javnosti prikazati lepšo sliko finančnega stanja podjetja iz različnih razlogov kot so, pridobivanje investitorjev, pridobivanje posojil, izplačevanje nagrad ipd.
Keywords: etika, etičnost, poslovna etika, etične dileme, organizacijska kultura, škandali, afere, organizacija, podjetje, osebne vrednote, računovodja, etika računovodij
Published: 03.12.2010; Views: 2795; Downloads: 369
.pdf Full text (514,44 KB)

67.
VPLIV ZUNANJE PODOBE NA POSLOVNO USPEŠNOST MENEDŽERJEV
Ana Jakelić, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Videz je močan sporočevalec. Primerna zunanja podoba namreč izraža razumevanje poslovnih in delovnih pravil ter vrednot. Pri ustvarjanju prvega vtisa osebni videz in govorica telesa pomenita kar 55-odstotni delež. Stari rek »Obleka naredi človeka« v poslovnem svetu drži. Z njo naredimo prvi vtis na človeka, se predstavimo in projiciramo v svet. Od tega so lahko odvisni posameznikova finančna in karierna prihodnost ter poslovna uspešnost podjetja. S primerno zunanjo podobo lahko prispevamo k večji učinkovitosti in uspešnosti neke organizacije ali podjetja, česar se večja podjetja danes že zelo dobro zavedajo. Vpliv zunanje podobe na poslovno uspešnost je osrednja problematika tega diplomskega dela. V teoretičnem delu smo s pomočjo literature in drugih virov predstavili organizacijsko kulturo, poslovno komuniciranje in modo. Podrobneje smo raziskali zunanjo podobo kot element neverbalne komunikacije in njen vpliv na uspešnost. V raziskovalnem delu pa smo na podlagi dobljenih podatkov iz izpolnjenih anket raziskali, ali ima zunanji videz pomemben vpliv na ugled poslovnih ljudi, za kateri spol je pomembnejši, koliko pozornosti mu namenijo poslovni ljudje in kako pomembno se jim zdi izobraževanje o zunanji podobi ter njeni vlogi. Ugotovili smo, da so se anketiranci večinoma strinjali s trditvijo, da zunanja podoba vpliva na poslovno uspešnost, vendar samo ta še ne zagotavlja poslovnega uspeha. Ugotovili smo tudi, da je zunanji videz pomemben, ne glede na spol, in da mu poslovni ljudje ne namenijo veliko pozornosti. Večina anketirancev se strinja, da bi morali v Sloveniji imeti več izobraževanj o pomenu in uporabi zunanjega videza.
Keywords: organizacijska kultura, poslovno komuniciranje, poslovni bonton, zunanja podoba
Published: 04.01.2011; Views: 1873; Downloads: 353
.pdf Full text (1,08 MB)

68.
ORGANIZACIJSKA KULTURA V IZBRANI ORGANIZACIJI
Tamara Ferčič, 2010, final seminar paper

Abstract: Organizacijska kultura je kompleksen pojav, ki odraža zgodovino organizacije. Ne nastane skozi noč, je globoka, razširjena in jo je težko spremeniti. Organizacijska kultura vpliva na vedenje članov, na vedenja organizacije ter na uspešno poslovanje organizacije. Skozi diplomski seminar smo poskušali s teoretičnega vidika opredeliti organizacijsko kulturo, njeno nastajanje, spreminjanje, oblikovanje, vzdrževanje, ocenjevanje, njene značilnosti, karakteristike in funkcije. Naš namen je bil, da prikažemo, da so ljudje največje in najdragocenejše premoženje organizacije, zato morajo vodje v njih vlagati, jih spodbujati, izobraževati, itd. Dobre poslovne rezultate in razvoj organizacije bodo prinesli le tisti zaposleni, ki čutijo pripadnost organizaciji in se v njej dobro počutijo, so motivirani. V praktičnem delu diplomskega seminarja smo na organizaciji Leykam tiskarna d.o.o. izvedli raziskavo o sedanji in želeni, prihodnji organizacijski kulturi, ki se pojavlja v organizaciji in predstavili rezultate analize. Ugotovili smo, da v organizaciji prevladuje kultura klana in takšno si zaposleni želijo tudi v prihodnje. Na koncu diplomskega seminarja smo navedli kategorije, ki so bile slabše ocenjene in podali predloge za izboljšanje in spreminjanje le-te.
Keywords: organizacijska kultura, zaposleni, uspešnost, organizacija, management
Published: 10.01.2011; Views: 1300; Downloads: 230
.pdf Full text (1,09 MB)

69.
VPLIV ORGANIZACIJSKE SUBKULTURE IN SPOLA NA PRIJATELJSTVO
Aleksander Koporec Oberčkal, 2010, dissertation

Abstract: Doktorska disertacija je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. Teoretične ugotovitve so opisane v štirih poglavjih. Prvo poglavje predstavlja uvod. V drugem poglavju opisujemo pomen dobrih medosebnih odnosov in mehanizme psihosocialnih interakcij. Teorije in modeli, ki opisujejo dva različna pogleda na vzpostavitev, vzdrževanje in prekinitev medosebnih odnosov, in sicer linearni in ciklični, predstavljajo jedro drugega poglavja. V tretjem poglavju opisujemo prijateljstvo. Različne definicije prijateljstva so navedene v kronološkem vrstnem redu. Tem sledijo bistvene značilnosti prijateljstva. Prijateljstvo obravnavamo še v okviru zgodovinskega, razvojnega, socialnopsihološkega in organizacijskega vidika. Četrto poglavje opisuje organizacijsko kulturo. Opisane so raziskovalne smeri, ki so vplivale na razumevanje organizacijske kulture, vrste organizacijskih kultur in njihove značilnosti. Opisu Denisonovega modela sledi opis organizacijske subkulture. Slednja je opredeljena v okviru državne uprave in gospodarskih družb. Teoretičnemu delu sledi empirični del. V slednjem opisujemo sintezo dveh različnih raziskav, prijateljstva in organizacijske kulture. Definiciji obeh pojmov, ki sta v literaturi različno definirana, sta bili vsebinsko analizirani. Posledično izpeljana definicija prijateljstva je bila uporabljena kot merski pripomoček. Za raziskovanje različnih značilnosti prijateljstva smo izdelali svoj lasten vprašalnik. Za raziskovanje značilnosti organizacijske kulture smo uporabili vprašalnik, izdelan na podlagi Denisonovega modela organizacijske kulture. Značilnosti prijateljstva, katere so bile potrjene v empiričnem delu so bile: 'lastna pričakovanja o prijateljstvu', 'ocena pričakovanj prijatelja', 'pogostost pogovorov', 'intimnost pogovorov', 'tesnost prijateljstva', 'vzajemnost prijateljstva', 'negativne interakcije', 'skupne aktivnosti', 'trud za vzdrževanje prijateljstva', 'socialna podpora' in 'optimizem'. Značilnosti organizacijske kulture so bile: 'vključenost', 'konsistentnost', 'prilagodljivost' in 'poslanstvo'. Z navedenima raziskavama smo sledili temeljni raziskovalni tezi doktorske disertacije, ki se glasi: »Med poklicnim in zasebnim življenjem obstaja transfer, ki se kaže v pozitivni povezanosti med značilnostmi prijateljstva in značilnostmi organizacijske kulture. Ne glede na to ali je transfer manifesten ali latenten, zaveden ali nezaveden, lahko govorimo o pozitivnem vplivu značilnosti organizacijske kulture na značilnosti prijateljstva. Poleg vpliva značilnosti organizacijske kulture, pri transferu med poklicnim in zasebnim življenjem, ima spol tako pomembno vlogo, da lahko govorimo o pozitivnem moderatorskem učinku spremenljivk 'spol' in 'vrsta prijateljstva' na značilnosti prijateljstva. Predvsem je slednje pomembno zato, ker je narava prijateljstva med moškimi in med ženskami tako različna, da ne moremo govoriti o naključnem vplivu.« V raziskavo so bili vključeni odgovori 265 sodelujočih. Pridobivanje podatkov je potekalo po elektronski poti, po metodi snežene kepe. Povezanosti med značilnostmi organizacijske kulture in med značilnostmi prijateljstva, ki so bile temelj za sklepanje o transferu med poklicnim in zasebnim življenjem posameznika, so bile analizirane s korelacijsko analizo. Slednjo smo uporabili tudi pri analiziranju povezanosti med značilnostmi prijateljstva in drugimi spremenljivkami (npr. vodstvena funkcija). Enosmerna analiza variance je bila uporabljena pri raziskovanju razlik med spoloma, razlik glede na prijateljstvo z osebami istega ali različnega spola in razlik po različnih drugih spremenljivkah (npr. zadovoljstvo z življenjem). Pri ugotavljanju napovednih vrednosti nekaterih spremenljivk sta bili uporabljeni hierarhična in stopenjska regresijska analiza. Rezultati so potrdili določene ugotovitve preteklih raziskav, predvsem to, da obstajajo pomembne razlike med moškimi in ženskami glede prijateljskih odnosov. Te razlike so se pokazale pri spremenljivkah 'pogostost pogovorov', 'lastna pričakovanja
Keywords: medosebni odnosi, prijateljstvo, organizacijska kultura, organizacijska subkultura, razlike med spoloma, prijateljstvo z osebo istega spola, prijateljstvo z osebo različnega spola.
Published: 24.01.2011; Views: 4201; Downloads: 576
.pdf Full text (1,95 MB)

70.
DEJAVNIKI VERODOSTOJNOSTI V KOVINSKO PREDELOVALNEM PODJETJU
Aleksandra Šeško, 2010, master's thesis/paper

Abstract: Povzamemo lahko, da je verodostojnost ter etičnost odločanja in ravnanja, kot temeljna usmeritev podjetja, predpogoj za dolgoročno učinkovitost ter uspešnost vseh podjetij. Delovanje v nasprotju z vrednotami udeležencev je lahko prav tako uspešno, vendar le na kratek rok. Če želi podjetje ostati verodostojno, mora prav tako upoštevati dejavnike verodostojnosti, in sicer: temeljne vrednote, organizacijsko kulturo in organizacijsko klimo, etiko ter neformalne in formalne ukrepe uveljavljanja verodostojnosti podjetja. Temeljne vrednote organizacije opisujejo skupna prepričanja in načela podjetja, določajo skupno usmeritev in ponujajo smernice za vsakodnevno vedenje njegovih ljudi, saj bodo lažje podpirali vrednote pri svojem delu in ravnanju, če bodo vedeli, za kaj se zavzema podjetje, kakšno vedenje in delo ceni. Organizacijska kultura je nujen pogoj za uspešnost organizacije in je v veliki meri odvisna od vodilnih zaposlenih oziroma od managementa. Organizacijska klima odraža skupno ime za način vedenja in zaznavanje medsebojnih odnosov zaposlenih v organizaciji. Beseda izhaja iz psihologije in vpliva na zadovoljstvo zaposlenih in uspešnost poslovanja podjetja. V bistvu gre za psihosocialni sistem, ki ga sestavljajo posamezniki in skupine v organizaciji ter njihove interakcije. Klima torej predstavlja trenutno stanje v organizaciji in preučujemo jo s pomočjo vprašalnikov. Pomaga pa razlagati različnost človekovega vedenja v organizaciji, kar služi za usmerjanje aktivnosti zaposlenih. Zato si proučevano podjetje Impol, d.d. prizadeva ustvariti takšno klimo, ki bo nudila najboljše poslovne rezultate. Etika je opredeljena kot veda, ki obravnava načela o dobrem in zlem ter norme za odločanje in ravnanje po teh načelih. Je tudi filozofija morale. Morala predstavlja skupek predpisov, norm in vrednot idealov, ki so sankcionirani s posebno notranjo, subjektivno sankcijo, katero posameznik uporablja na samem sebi zaradi morebitnega kršenja omenjenih nravstvenih postavk. Za filozofijo podjetja lahko povzamemo, da jo oblikujejo udeleženci s svojim interesnim vedenjem in je odvisna od družbene kulture, od nadzorov in vrednot družbe, v kateri podjetje deluje. Predstavlja podlago za oblikovanje temeljne politike, zamisli, vizije, poslanstva, smotrov in za ciljno usmerjanje, zlasti glede načel in s tem vodil ter pravil ciljnega obnašanja. Iz raziskave, ki smo jo izvajali v magistrskem delu, lahko torej povzamemo, da se podjetje Impol, d.d. zavzema biti verodostojno, kar se kaže predvsem v temeljnih vrednotah, saj podjetje deluje po načelu obljubljeno narejeno, se pravi, da je pošteno. Zanj je pomembno, da je v okolju spoznano in obravnavano kot zaupanja vreden partner, se pravi, da ga drugi obravnavajo kot verodostojno podjetje. Verodostojnost podjetja se prav tako kaže v močni kulturi, kulturi klana in klimi pravil. Vse te dejavnike verodostojnosti v podjetju Impol, d.d. obravnavajo kot pomembne in zavedajo se, da če želi podjetje ostani verodostojno tudi v prihodnosti, mora te dejavnike, brez kakršnih koli zadržkov, upoštevati.
Keywords: verodostojnost, temeljne vrednote, organizacijska kultura, organizacijska klima, etika, morala, filozofija.
Published: 18.01.2011; Views: 2361; Downloads: 397
.pdf Full text (1,66 MB)

Search done in 0.13 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica