1. Vpliv govoric na kadre znotraj podjetjaSofija Debeljak, 2024, undergraduate thesis Abstract: V sodobnih organizacijskih okoljih je širjenje govoric med kadri postalo pogost pojav, ki lahko pomembno vpliva na delovno okolje, medosebne odnose ter poslovno uspešnost podjetja. Govorice, kot neformalen način komunikacije, lahko izvirajo iz različnih virov in se lahko dotikajo različnih vidikov delovanja podjetja, vključno z organizacijsko kulturo, produktivnostjo, motivacijo kadrov ter delovnim zadovoljstvom. Kljub svoji pogosti prisotnosti in vplivu na organizacijsko dinamiko pa je še vedno relativno malo raziskav, ki bi sistematično proučile ta pojav in njegove posledice znotraj podjetja.
Zato je osrednji namen tega raziskovalnega dela temeljito analizirati vpliv govoric na kadre znotraj podjetja ter razumeti, kako različne oblike govoric vplivajo na delovno okolje in medsebojne odnose med kadri. Raziskava se bo osredotočila na identifikacijo različnih vzrokov, ki spodbujajo širjenje govoric, ter njihovih posledic na organizacijsko kulturo, produktivnost, motivacijo kadrov ter delovno zadovoljstvo. S poglobljenim razumevanjem tega fenomena bomo lahko identificirali ključne dejavnike, ki prispevajo k nastanku in širjenju govoric, ter razvili strategije za njihovo obvladovanje in upravljanje z njimi v organizacijskem kontekstu.
Ugotovljeno je, da polovica podjetji niti ne izvaja ukrepe za obvladovanje govoric v delovnem okolju in da se premalo ukvarja s preprečevanjem širjenja govorice, ali pa da odziv vodstva podjetja na upravljanje z govoricami ni učinkovit. Rezultati raziskave kažejo, da obstaja prostor za izboljšanje v vlogi vodstva pri obvladovanju in preprečevanju širjenja govoric znotraj podjetja. Občasna proaktivnost vodstva je korak v pravo smer, vendar je treba poudariti, da bi moralo biti prizadevanje za obvladovanje govoric stalno in sistematično. Pomembno je tudi opaziti, da so nejasni komunikacijski kanali prispevali k širjenju govoric, kar kaže na potrebo po izboljšanju transparentnosti in jasnosti komunikacije v podjetju.
Z analizo in interpretacijo pridobljenih podatkov želimo prispevati k boljšemu razumevanju tega pomembnega aspekta delovnega življenja ter ponuditi smernice in priporočila za izboljšanje komunikacijskih procesov in delovne klime znotraj podjetij. Naša raziskava bo tako pripomogla k dvigu zavedanja o pomenu učinkovitega upravljanja komunikacije in obvladovanja govoric v sodobnih organizacijskih okoljih ter prispevala k razvoju strategij, ki bodo podpirale vzpostavitev pozitivnega delovnega okolja in spodbujale produktivnost ter dolgoročno uspešnost podjetij.
Keywords: govorica, kadri, organizacijska klima, delovna motivacija, management
Published in DKUM: 18.06.2024; Views: 183; Downloads: 21
 Full text (3,32 MB) |
2. |
3. Povezanost organizacijske klime z zavzetostjo zaposlenih v proizvodnem podjetju : magistrsko deloNina Vugrinec, 2024, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi smo raziskovali organizacijsko klimo in njeno povezavo z zavzetostjo zaposlenih. Raziskavo smo izvedli med zaposlenimi v oddelku logistike in nabave v večjem slovenskem proizvodnem podjetju. Glavno raziskovalno vprašanje je bilo, ali med organizacijsko klimo in zavzetostjo zaposlenih obstaja povezava, in če da, kako močna je. Za merjenje organizacijske klime smo uporabili vprašalnik, ki je bil razvit v okviru projekta Slovenska organizacijska klima (v nadaljevanju: SiOK). Gre za projekt, v katerem je skupek svetovalnih podjetij spremljal in meril organizacijsko klimo v slovenskih organizacijah. Podrobneje nas je zanimalo tudi, ali obstaja povezava med posamezno dimenzijo izmed 12 dimenzij organizacijske klime, kot jih opredeljuje SiOK, in zavzetostjo zaposlenih. Prav tako smo raziskali, kolikšen je delež zavzetih, nezavzetih in aktivno nezavzetih zaposlenih. Za analizo smo uporabili program Statistical Package for the Social Sciences.
Keywords: organizacijska klima, zavzetost zaposlenih, povezava, SiOK, Gallup
Published in DKUM: 20.03.2024; Views: 336; Downloads: 43
Full text (1,48 MB) |
4. Vpliv organizacijske kulture in organizacijske klime na zadovoljstvo zaposlenih pri deluDavor Čaušević, 2023, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi smo obravnavali organizacijsko klimo, organizacijsko kulturo in zadovoljstvo zaposlenih pri delu. V prvem, teoretičnem delu naloge, smo se ukvarjali z opredeljevanjem konceptov organizacijske kulture, organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih pri delu. Vsak koncept smo predstavili posebej, analizirali in citirali definicije različnih avtorjev ter njihovo opredelitev dejavnikov, ki vplivajo na vsak od posameznih konceptov. Na koncu smo analizirali teoretične vidike povezav omenjenih treh konceptov, z različnih zornih kotov avtorjev. V drugem delu naloge, praktičnem delu, smo želeli raziskati povezavo konceptov organizacijske kulture, organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih pri delu na konkretnem primeru, v podjetju X. Trenutno stanje v podjetju X je bilo raziskano s pomočjo anketnega vprašalnika, ki so ga izpolnili vsi zaposleni v podjetju. Na koncu, analizirajoč tako teoretična izhodišča kot tudi rezultate, pridobljene v praktičnem delu naloge, smo ugotovili močan vpliv organizacijske kulture in organizacijske klime na zadovoljstvo zaposlenih pri delu. Na podlagi tega zaključujemo, da se temeljito ukvarjanje z izboljševanjem organizacijske kulture in organizacijske klime lahko močno vpliva na zadovoljstvo zaposlenih pri delu ter posledično na njihove individualne uspehe in uspehe celotne organizacije
Keywords: organizacijska kultura, organizacijska klima, zadovoljstvo zaposlenih pri delu
Published in DKUM: 15.01.2024; Views: 349; Downloads: 57
Full text (795,17 KB) |
5. Vodenje in organizacijska klimaIza Matelič, 2023, undergraduate thesis Abstract: Zaradi vedno večjih sprememb na trgu dela podjetja postajajo med seboj vse bolj konkurenčna. Zaposleni so eden izmed ključnih virov uspeha, zato je pomembno, da podjetja za svoje delavce ustvarjajo dobro delovno okolje – ugodno organizacijsko klimo. Z vzpostavljanjem le-te ne bo podjetje doseglo le zadovoljstva svojih zaposlenih, temveč bo zanimivo tudi za potencialno novo zaposlene. Organizacijska klima je eden najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na produktivnost, učinkovitost in sposobnost organizacije, da doseže svoje cilje. Podjetje bo doseglo ugodno klimo z ustreznim vodenjem, ki je proces usmerjanja ljudi k uresničevanju željenih ciljev. Vodje morajo poskrbeti za dobro počutje svojih delavcev, njihov razvoj in zdravje, saj bodo le tako lahko dobro delali, pri tem pa bo uspešno tudi podjetje. Zato bomo v diplomskem delu podrobneje obravnavali dva pomembna pojma. Začeli bomo z vodenjem in nato nadaljevali z organizacijsko klimo. Spoznali bomo proces vodenja in glavne managementske funkcije, prednosti dobre klime, njene značilne dimenzije, in opredelili še nekaj sorodnih pojmov, kot so organizacijska kultura in zadovoljstvo na delovnem mestu. V diplomskem delu smo ugotovili, da je povezava med organizacijsko klimo in vodenjem zelo tesna. Dobro in uspešno vodenje managerjev in vodij bo pripeljalo do tega, da bo v podjetju vladalo pozitivno delovno vzdušje, v katerem bodo delavci motivirani, s tem pa bodo dosegali dobre in nadpovprečne rezultate. Ugotovili smo, da se klima ustvari na podlagi zaznav zaposlenih o organizaciji in njenem notranjem okolju, kar pa odločilno vpliva na njihovo motivacijo. Prav tako smo ugotovili, da organizacijsko klimo oblikujejo različni dejavniki, kot so vodenje, zadovoljstvo delavcev pri delu, fizično okolje, notranji odnosi in komuniciranje, pripadnost organizaciji itd. Organizacijsko klimo smo bolje spoznali na primeru izbranega podjetja, pri čemer smo ugotovili, da ima podjetje ugodno klimo. To je podlaga za to, da bo podjetje lahko še naprej dosegalo dobre rezultate. Diplomsko delo prikazuje, kako je pomembno, da podjetja skrbijo za pozitivno organizacijsko klimo na delovnem mestu in zakaj je pomembno, da jo merijo. Predstavlja pomen zadovoljstva zaposlenih v organizaciji, saj le zadovoljni zaposleni prispevajo k odličnim delovnim rezultatom, zaradi česar je podjetje uspešno in ugledno.
Keywords: vodenje, organizacijska klima, zadovoljstvo zaposlenih, merjenje organizacijske klime, dimenzije organizacijske klime.
Published in DKUM: 19.10.2023; Views: 525; Downloads: 173
Full text (1,09 MB) |
6. Fluktuacija in zdravstveni absentizem med zaposlenimi v zdravstveni negi v socialnovarstvenih organizacijahPetra Valjavec, 2023, master's thesis Abstract: Ključni problem domov za starejše v Sloveniji in drugih državah sveta je premalo zaposlenega kadra zdravstvene nege. Fluktuacija in zdravstveni absentizem povzročata slabšo kakovost oskrbe uporabnikov storitev in stroške organizacije. Poklic medicinske sestre spada med poklice z visoko stopnjo ogroženosti za nastanek sindroma izgorelosti, posledica je fluktuacija in zdravstveni absentizem.
Namen zaključnega dela je bil prikazati, kako pogosto se po mnenju zaposlenih lahko pojavljajo dejavniki, ki bi bili lahko razlog za fluktuacijo in zdravstveni absentizem med zaposlenimi v zdravstveni negi v socialnovarstvenih organizacijah na Gorenjskem. Proučili smo strokovno in znanstveno literaturo s področja obravnavane tematike in v teoretičnem delu uporabljali deskriptivno metodo, metodo kompilacije in analize. V empiričnem delu smo uporabili kvantitativen pristop raziskovanja z metodo anketiranja. V raziskavo smo vključili zaposlene v zdravstveni negi z različno stopnjo izobrazbe v socialnovarstvenih organizacijah v gorenjski regiji. Uporabili smo kvotni vzorec. Podatke smo analizirali s pomočjo programa IBM SPSS, verzije 22.0.
Ugotovili smo, da se anketiranci strinjajo, da prevzemajo dodatne odgovornosti, da v njihovi organizaciji poteka promocija zdravja na delovnem mestu, da so fizično obremenjeni, da imajo oblikovan sistem metod in tehnik varnega dvigovanja in premikanja uporabnikov in so premalo plačani. Domovi za starejše so kadrovsko podhranjeni, povečuje se trend zdravstvenega absentizma. Po mnenju zaposlenih so prisotni dejavniki, ki bi lahko zavirali fluktuacijo in zdravstveni absentizem, razpršenost odgovorov je visoka.
Zaključimo, da je prisoten raziskovan problem, vendar zaposleni nimajo interesa sodelovati pri reševanju problema, s katerim se srečuje negovalni kader v Sloveniji in drugih državah sveta. Predlagamo nadaljnje raziskovanje, in sicer na naključnem reprezentativnem vzorcu z mešanimi metodami raziskovanja z namenom povečati veljavnost raziskave. Smiselno bi bilo spremljati stopnjo fluktuacije in kazalnike zdravstvenega absentizma v socialnovarstvenih organizacijah.
Keywords: zadrževanje zaposlenih, zdravje zaposlenih, sindrom izgorelosti, izmensko delo, delovno okolje, organizacijska klima
Published in DKUM: 14.03.2023; Views: 934; Downloads: 226
Full text (2,96 MB) |
7. Vpliv covid-19 na organizacijsko klimo v osnovni šoliTeja Pustotnik, 2022, master's thesis Abstract: Covid-19 je prinesel veliko sprememb v organizacijsko klimo v osnovnih šolah. Namen magistrskega dela je preko teoretičnih izhodišč in empirične raziskave ugotoviti, kakšen je vpliv covid-19 na organizacijsko klimo v izbrani osnovni šoli. V teoretičnem delu smo predstavili organizacijsko klimo, njene vrste in dimenzije. Definirali smo proučevanje in spreminjanje klime v organizaciji ter zadovoljstvo zaposlenih, podali smo tudi osnovne informacije o covid-19 in delu od doma. V empiričnem delu smo anketirali zaposlene v izbrani osnovni šoli preko spletne ankete. Podatke smo grafično predstavili in jih analizirali s programom za statistično analizo SPSS. Na osnovi postavljenih ciljev smo ugotovili, da zaposleni na delovnem mestu med epidemijo covid-19 niso bili zadovoljni. Zaznali smo, da je delo od doma prineslo številne težave s komunikacijo v izbrani osnovni šoli. Rezultati so pokazali, da je bilo treba poučevanje oziroma predajanje znanja in učni načrt zaradi epidemije prilagoditi. Ugotovili smo tudi, da je covid-19 prinesel spremembe v organizacijski klimi izbrane osnovne šole, ki se je malenkostno poslabšala. Naš predlog je, da bi v izbrani osnovni šoli izvedli več izobraževanj, nagrad in pohval, da bi se zaposleni na delovnem mestu bolje počutili. Prav tako bi s teambuildingom, z delavnicami in s skrbjo za prijetno ozračje poskrbeli, da se organizacijska klima spet izboljša.
Keywords: organizacijska klima, osnovna šola, covid-19
Published in DKUM: 22.04.2022; Views: 996; Downloads: 163
Full text (2,09 MB) |
8. Psihološka dejavnost in upravljanje s stresom v policiji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAlenka Radej, 2021, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo je izdelano z namenom predstavitve psihološke dejavnosti, njenega pomena v policiji ter na podlagi ugotovitev predlagati izboljšave. Opisane so osnove nastanka stresa ter njegovi učinki na ljudi. Glede na specifičnost policijskega poklica je bistveno vprašanje tega dela, kdo je odgovoren za pripravo ljudi na delovanje v stresnih okoliščinah; ali je to posameznik, ali mora za psihično zdravje ljudi v tem primeru poskrbeti organizacija. V cilju ugotavljanja delovanja in učinkovitosti psihološke dejavnosti, je predstavljen razvoj in normativne podlage ter analizirana letna poročila o delu psihološke dejavnosti v policiji za 10 let. Ugotovitve analize so v določeni meri presenetljive, saj kažejo na to, da velik delež iskalcev psihološke pomoči in podpore, skoraj 70%, nima neposrednih težav z izvajanjem svojih operativnih nalog, temveč so razlogi drugje; velik delež iskanja pomoči pada na osebne težave ter težave povezane s slabim počutjem na delovnem mestu, so pa problemi, ki se pojavljajo skozi leta med seboj povezani in soodvisni. Temu primerno je pričakovati tudi ustrezen odziv organizacije.
Keywords: diplomske naloge, policija, psihološka pomoč, stres, organizacijska klima, vodenje
Published in DKUM: 01.12.2021; Views: 983; Downloads: 123
Full text (1,21 MB) |
9. Organizacijska klima in zadovoljstvo izvajalcev zdravstvene nege z delom v enoti covid intenzivne terapijeBine Halec, 2021, master's thesis Abstract: Uvod: Organizacijska klima in zadovoljstvo sta pomembna faktorja, ki ju je treba spremljati. Motivirani in zadovoljni zaposleni ustvarjajo pozitivno organizacijsko klimo, ki predstavlja ključ do uspešnosti pri delu. V magistrskem delu smo želeli ugotoviti, kako izvajalci zdravstvene nege, ki so zaradi epidemije koronavirusa COVID-19 bili premeščeni v COVID intenzivno terapijo, ocenjujejo organizacijsko klimo znotraj nje in stopnjo njihovega zadovoljstva pri delu.
Metode: V magistrskem delu smo uporabili kvalitativno metodo raziskovanja. Kot metodo zbiranja podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, na katerega je odgovorilo 100 anketirancev, ki delo opravljajo v enoti COVID intenzivne terapije. Anketne vprašalnike smo analizirali in obdelali z uporabo računalniških programov Microsoft Excel in IBM SPSS 22.0.
Rezultati: Ugotovili smo, da so izvajalci zdravstvene nege v povprečju z delom v enoti COVID intenzivne terapije zadovoljni. Pomanjkljivosti so se izkazale glede vodstva, neposredno nadrejenih in delovnih pogojev. V zvezi z organizacijsko klimo nismo opazili bistvenih razlik med izvajalci zdravstvene nege, katerih matična enota je enota intenzivne terapije, ter izvajalci zdravstvene nege, katerih matična enota ni enota intenzivne terapije.
Razprava in sklep: Ugotovitve raziskave so pokazale, da izvajalci zdravstvene nege kljub naporu delo in organizacijo v enoti COVID intenzivne terapije ocenjujejo kot zadovoljivo.
Keywords: organizacijska klima, zadovoljstvo, medicinska sestra, COVID-19, enota intenzivne terapije.
Published in DKUM: 22.11.2021; Views: 1298; Downloads: 368
Full text (1,29 MB) |
10. Vpliv zadovoljstva na delovnem mestu na delovno uspešnost : magistrsko deloMaruša Kunaver, 2021, master's thesis Abstract: V magistrskem delu z naslovom Vpliv zadovoljstva zaposlenih na delovno uspešnost smo želeli ugotoviti, ali zadovoljstvo zaposlenih res vpliva na delovno uspešnost. Delovna uspešnost je v študijah zelo zanimiva tema. Dobri odnosi v organizacijah lahko motivacijsko vplivajo na zaposlenega, kar posledično pomeni, da se poveča delovna uspešnost zaposlenih. Posredno se bo povečal tudi dobiček organizacije. Zato lahko organizacije svoje dobičke ali izgube določijo glede na delovno uspešnost zaposlenih. Večina organizacij poudarja, da je treba izboljšati in povečati uspešnost zaposlenih pri delu, da bi zaščitili svoj dobiček.
V teoretičnem delu magistrskega dela so opisani pojem zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu in dejavniki, ki vplivajo na zadovoljstvo. V nadaljevanju smo predstavili še organizacijski klimo in kulturo, delovno uspešnost in motivacijo.
V empiričnem delu magistrskega dela so predstavljeni rezultati ankete, s katero smo merili, kako zadovoljstvo na delovnem mestu vpliva na delovno uspešnost. Rezultati raziskave so pokazali, da so anketiranci zadovoljni z delom, delovnim časom, stalnostjo zaposlitve in delovnimi pogoji. Anketiranci so zadovoljni s trenutno plačo. Pomembni so jim samostojnost pri delu, natančnost, izpolnjevanje rokov in odnos do dela. Raziskava je pokazala, da se podrejeni pogosto bojijo izraziti nestrinjanje s svojim nadrejenim.
Z raziskavo smo ugotovili, da zadovoljstvo na delovnem mestu vpliva na delovno uspešnost.
Keywords: magistrska dela, zadovoljstvo zaposlenih, organizacijska klima, organizacijska kultura, delovna uspešnost, motivacija
Published in DKUM: 08.06.2021; Views: 2198; Downloads: 476
Full text (2,64 MB) |
