Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrskem delu smo obravnavali digitalizacijo in optimizacijo procesov v nevladnem športnem društvu – drsalnem klubu. Glavni cilj je bil razvoj informacijske rešitve, ki omogoča učinkovitejše vodenje članstva, digitalno beleženje prisotnosti na treningih in avtomatizirano izdajanje računov. Uvodno smo izpostavili izzive, ki jih prinašajo zamudni in nepregledni ročni postopki, ter poudarili pomen digitalizacije za sodobno in transparentno delovanje športnih organizacij. Pri razvoju rešitve smo uporabili agilno metodologijo SCRUM, ki je omogočila, da smo sproti upoštevali zahteve uporabnikov in sprožili potrebne prilagoditve v razvojnem procesu. Za analizo obstoječega stanja, pripravo procesnih modelov in načrtovanje rešitve smo sodelovali z vodstvom kluba, izvedli testiranja ter pripravili in izvajali usposabljanja uporabnikov. S tem je bil zagotovljen celovit razvoj sistema – od prepoznavanja potreb do integracije rešitve v vsakodnevno delo. Rezultat magistrskega dela je uspešno uvedena namizna aplikacija, ki centralizira podatke o članih, omogoča hitro in sprotno beleženje prisotnosti ter delno avtomatizira izdajanje računov glede na veljavni cenik in dejansko udeležbo na treningih. Procesi so po vpeljavi rešitve postali bolj pregledni, manj odvisni od ročnega vnašanja podatkov, napake so se bistveno zmanjšale, prenehala se je uporaba papirnih vpisnic in Excel tabel, administrativno breme zaposlenih pa je manjše. Zaključki in priporočila magistrskega dela potrjujejo, da digitalizacija pomembno prispeva k večji učinkovitosti, transparentnosti in možnostim nadaljnjega razvoja nevladnih športnih klubov. Razvita rešitev predstavlja primer dobre prakse, ki je lahko vzor tudi drugim podobnim organizacijam, ki želijo izboljšati svoje poslovanje s pomočjo digitalnih orodij.
Ključne besede: digitalizacija, nevladne organizacije, športni klubi, optimizacija procesov, informacijski sistem
Objavljeno v DKUM: 02.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 14
Celotno besedilo (1,29 MB)

Opis: Zdravstveni sektor je zaradi daljšanja življenjske dobe in drugih demografskih sprememb deležen vedno večjega pritiska, saj prihaja do neravnovesja med razpoložljivimi kadrovskimi kapacitetami in povpraševanjem po oskrbi. Zdravstvene organizacije se na kadrovskem področju srečujejo s težavami pri privabljanju in zadrževanju kadra. Mednje lahko uvrstimo tudi domove za starejše, ki se bodo soočali z vedno večjim primanjkljajem prostih postelj za stanovalce. Kadrovski izzivi na področju zdravstva močno otežijo nudenje kvalitetne oskrbe. Da se temu problemu zoperstavijo in privlačijo zadostno količino ustrezno usposobljenega strokovnega kadra, je pomembno, da se zdravstvene organizacije predstavijo kot konkurenčen in zaželen delodajalec. Slednje pa lahko dosežejo preko izgradnje privlačne znamke delodajalca, problem pa se pojavi, ker je znamčenje zdravstvenih organizacij kot delodajalca malo raziskano. Namen magistrskega dela se je tako nanašal na prispevek k malo raziskanemu področju, s fokusom na znamko delodajalca domov za starejše v Sloveniji. Problem smo preučevali skozi perspektivo teorije delovnih zahtev in virov (Bakker in Demerouti, 2007) in skušali ugotoviti, kako različni dejavniki delovnega okolja vplivajo na izbrana kazalnika znamke delodajalca. V kontekstu naše raziskave sta ta kazalnika priporočenost organizacije s strani zaposlenih in namera za odhod iz organizacije. Na vzorcu 555 zaposlenih iz šestih domov za starejše v Sloveniji smo v kontekstu naročniške raziskave svetovalnega podjetja ugotovili, da so delovne zahteve negativno napovedovale kazalnik priporočenosti organizacije s strani zaposlenih in pozitivno napovedovale namero za odhod. Kljub temu, da se je vsak posamičen vir izkazal kot pomemben napovednik kazalnikov znamke delodajalca, smo ob sočasni vključenosti vseh spremenljivk v raziskovalna modela lahko opazili, da so nekateri delovni viri izgubili svojo statistično pomembno napovedno moč, pozitivna povezava varnosti zaposlitve z namero za odhod iz organizacije pa je predstavljala nepričakovan rezultat. Mediacije so bile vedno statistično pomembne, s tem da so bile nekatere delne, druge pa popolne, kar smo pripisali kompleksnosti mediacijske spremenljivke zadovoljstva s službo in naravi v model vključenih delovnih virov. Ob primerjavi pojasnjevalne moči ekonomskih in ne-ekonomskih dejavnikov v odnosu s kazalniki znamke delodajalca smo v nasprotju s pričakovanji ugotovili, da so več variance v obeh odvisnih spremenljivkah pojasnili ekonomski dejavniki. Rezultat nas je usmeril v raziskovanje kompleksnosti ekonomskih dejavnikov in njihove osrednje vloge pri zadovoljstvu zaposlenih Izpeljavo zaključkov sicer omejijo pomanjkljivosti magistrskega dela, kljub temu pa so rezultati uporabni za razumevanje znamčenja domov starejših kot delodajalca in vlogo, ki jo v tem procesu predstavljajo različne delovne zahteve in viri.
Ključne besede: domovi starejših, znamka delodajalca, delovne zahteve, delovni viri, namera za odhod iz organizacije, kazalnik priporočenosti organizacije s strani zaposlenih
Objavljeno v DKUM: 26.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 24
Celotno besedilo (979,53 KB)

Opis: Magistrsko delo obravnava potrebe slovenskega gospodarstva po znanjih in kompetencah na področju kibernetske varnosti s poudarkom na vse večjem razkoraku med potrebami trga dela in razpoložljivim kadrom. V teoretičnem delu so predstavljeni ključni kompetenčni okvirji (ECSF, NICE), strokovni profili, oblike izobraževanj ter izzivi, povezani s kompetenčnimi vrzelmi in zakonodajnimi zahtevami (ZInfV-1, NIS2). Empirični del temelji na anketni raziskavi in treh pol strukturiranih intervjujih. Rezultati kažejo, da organizacije najpogosteje zaznavajo pomanjkanje tehničnih kompetenc, omejene finančne vire in nizko vključenost vodstva v razvoj kadrov. Kljub vplivu zakonodaje na izvajanje kadrovskih ukrepov ostajajo razlike med organizacijami velike. Na podlagi ugotovitev so predlagani ukrepi za boljšo uskladitev ponudbe izobraževanj s potrebami trga, krepitev povezovanja med šolstvom in gospodarstvom ter spodbujanje vseživljenjskega učenja. Delo prispeva k boljšemu razumevanju sistemskih izzivov pri razvoju kibernetskih kompetenc in ponuja konkretne usmeritve za krepitev digitalne odpornosti slovenskih organizacij.
Ključne besede: Kibernetska varnost, informacijska varnost, kompetence, znanja, razvoj kadrov, organizacije, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 19.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 43
Celotno besedilo (4,05 MB)

Opis: Uporabniška izkušnja predstavlja povezavo med digitalnimi produkti in končnimi uporabniki ter vpliva na njihov način uporabe. Raziskav na področju uporabniške izkušnje je vse več, saj je zaradi vedno večjega števila digitalnih produktov tehnologija vedno bolj vpeta v naš vsakdanjik. Kljub naraščajočemu trendu digitalizacije se večina raziskav na področju uporabniške izkušnje osredotoča predvsem na potrošniške produkte. Spletne strani nevladnih organizacij so pogosto izvzete iz raziskav o uporabniški izkušnji, saj se spletne strani ne osredotočajo na trženje fizičnih ali digitalnih produktov uporabnikom, ampak imajo praviloma informativen pomen. V tej raziskavi se osredotočamo na vlogo uporabniške izkušnje spletnih straneh nevladnih organizacij, ki jo nato raziščemo na analizi primera Društva AED. V teoretičnem delu opredelimo dimenzije in pomen uporabniške izkušnje ter načine evalvacije uporabniške izkušnje, nato opravimo pregled literature nevladnih organizacij, njihove značilnosti, izzive, vloge in kakšen je njihov odnos z digitalnimi produkti ter s katerimi izzivi se soočajo na tem področju. Posledično raziščemo tudi uporabniško izkušnjo in zadovoljstvo uporabnikov ter njuno povezavo v predhodnih študijah ter pri analizi le-te analiziramo povezave med našimi izbranimi vhodnimi spremenljivkami, uporabniško izkušnjo in zadovoljstvom uporabnikov. V praktičnem delu na podlagi znanja, pridobljenega iz teoretičnega dela, identificiramo dimenzije UX Honeycomb modela. Na podlagi spremenljivk kreiramo konceptualni model ter vprašalnik, namenjen članom Društva AED. Rezultate analiziramo s PLS-SEM metodo. Kljub predhodni raziskavi, ki potrjuje vpliv vhodnih spremenljivk, za katere smo predvideli, da vplivajo na uporabniško izkušnjo, je statistično značilna le tehnična kvaliteta spletnih strani. Kljub splošni kakovosti modela s Forner-Lockerjevim algoritmom ugotovimo, da so si vprašanja, kljub temu da so prilagojena iz že prej uveljavljenih raziskav, medsebojno podobna. Model potrdi našo hipotezo o mediatorskem odnosu med uporabniško izkušnjo in zadovoljstvom uporabnikov, zato hipotezo sprejmemo.
Ključne besede: uporabniška izkušnja, nevladne organizacije, evalvacija spletnih strani, spletna komunikacija, digitalna angažiranost
Objavljeno v DKUM: 28.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 18
Celotno besedilo (4,36 MB)

Opis: Diplomska naloga obravnava vpliv umetne inteligence (UI) na delovanje sodobnih organizacij, pri čemer se osredotoča na spremembe v poslovnih procesih, doseganju konkurenčnosti, ter odnosu zaposlenih do uvajanja naprednih tehnologij. Umetna inteligenca se uveljavlja kot ključen dejavnik digitalne preobrazbe, zato postaja razumevanje njenega delovanja in učinkov bistvenega pomena za management sprememb znotraj organizacij. V teoretičnem delu naloge so predstavljeni osnovni pojmi umetne inteligence, njen zgodovinski razvoj, ter vloga, ki jo ta tehnologija danes igra v poslovnem okolju. Posebna pozornost je namenjena pravnim in etičnim vprašanjem, ki spremljajo širjenje uporabe UI, kot tudi ključnim dejavnikom, ki vplivajo na uspešnost njene uvedbe. Med temi dejavniki izstopajo ustrezna organizacijska kultura, pripravljenost zaposlenih na spremembe, podpora vodstva in sistematično izobraževanje zaposlenih. Prav tako so analizirani številni izzivi, ki spremljajo implementacijo UI, med njimi predvsem strah pred izgubo delovnih mest, pomanjkanje zaupanja v tehnologijo, ter potreba po varovanju zasebnosti in podatkov. Empirični del naloge temelji na raziskavi, opravljeni z anketnim vprašalnikom, katerega namen je preučiti zaznave, pričakovanja in pripravljenost zaposlenih na sprejem umetne inteligence v izbrani organizaciji. Raziskava se osredotoča na razumevanje dojemanja UI med zaposlenimi, njihovo oceno prednosti in morebitne zadržke. Analiza odgovorov ponuja pomembne informacije o dejavnikih, ki vplivajo na uspešno uvajanje umetne inteligence v praksi. Na podlagi teoretičnih stališč in analize zbranih podatkov naloga ugotavlja, da umetna inteligenca ponuja pomembne možnosti povečanja učinkovitosti in uspešnosti organizacij. Za njeno uspešno implementacijo pa so nujne ustrezne strateške in operativne prilagoditve, jasno vodenje, učinkovita komunikacija, ter aktivno vključevanje zaposlenih v vse faze uvajanja. Organizacije, ki k uvedbi UI pristopijo celostno in premišljeno, bodo lažje izkoristile njen potencial in se hkrati učinkovito soočile z izzivi, ki jih ta prinaša.
Ključne besede: organizacijske spremembe, management sprememb, umetna inteligenca, organizacije, zaposleni, implementacija
Objavljeno v DKUM: 08.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 70
Celotno besedilo (1,23 MB)