| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 139
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Način pridobitve izobrazbe za poklic policist in kompetentnost opravljanja policijskega dela
Elvis Alojzij Herbaj, 2006, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: policija, policisti, poklic policist, izobraževanje, usposabljanje, organizacija dela, policijsko delo
Objavljeno v DKUM: 29.03.2024; Ogledov: 40; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (436,15 KB)

2.
Načrtovanje urnika dela zaposlenih v podjetju IKEA Maribor
Viktor Kastel, 2023, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V prvem delu izpostavljamo teoretična spoznanja o načrtovanju dela in delovnega časa zaposlenih, v drugem pa smo izvedli empirično raziskavo v podjetju IKEA. Problem vidimo v tem, kako učinkovito načrtovati delovni urnik zaposlenih, tako da so upoštevane potrebe podjetja ter želje in potrebe zaposlenih. Načrtovanje delovnega urnika je kompleksen proces, ki zahteva upoštevanje različnih dejavnikov, kot so zakonski predpisi, delovni pogoji ipd. Zaradi številnih omejitev je izziv najti optimalno rešitev, ki zadovoljuje vse vpletene strani. Načrtovanje delovnega urnika mora zagotoviti ustrezno ravnotežje med delovnim časom in počitkom ter lahko pozitivno vpliva na zadovoljstvo in produktivnost zaposlenih. V raziskavi smo ugotovili, da so se fleksibilnost in predvidljivost urnika izkazali kot ključni dejavniki, ki prispevajo k zadovoljstvu zaposlenih, ter da pristop upoštevanja razpoložljivih virov kaže na dobro upravljanje urnika zaposlenih in ustvarjanje ugodnega delovnega okolja. Živimo v času, v katerem so človeški viri v organizaciji najpomembnejši vidik in zadovoljni zaposleni konkurenčna prednost. Po drugi strani pa managerji, ki dobro poznajo svoje podrejene, njihove želje in zasebno življenje, vedo, na kakšen način spodbujati in motivirati zaposlene pri delu ter jih na ta način ohranjati.
Ključne besede: delovni čas, urnik dela, upravljanje časa, organizacija dela, človeški viri
Objavljeno v DKUM: 15.09.2023; Ogledov: 315; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (3,33 MB)

3.
Stiske, dileme in težave pri organizaciji dela v centru za krepitev zdravja v času epidemije covid-19
Silvija Lunder, 2023, magistrsko delo

Opis: Delovna enota, ki je bila umeščena v nivo slovenskega zdravstvenega varstva ne dolgo nazaj, je postala eden ključnih faktorjev pri organizaciji in izvajanju ukrepov v času epidemije Covid-19. Namen raziskave je bil ugotoviti, s kakšnimi stiskami, dilemami in težavami so se vodje Centrov za krepitev zdravja (CKZ) srečevale pri organizaciji dela v času epidemije Covid-19. Uporabljena je bila kvalitativna metodologija. Instrument raziskave je bil delno strukturiran intervju. Sodelovalo je šest intervjuvank, ki so vodile CKZ v času epidemiološke krize in prevzele odgovorno organizacijsko vlogo. Intervjuji so bili posneti s pomočjo videokonference Zoom in dobesedno prepisani. S sintezo podatkov smo identificirali proste kode, katere smo analizirali in primerjali med seboj v namen razvoja podtem in glavne teme. Na osnovi analize je bilo oblikovanih šest podtem: stiske, izzivi, dileme, težave, organizacija in razreševanje zapletov. Ugotovljeno je bilo, da je bilo sprva težko zagotoviti zaščitna sredstva, kasneje organizirati delo na različnih novonastalih deloviščih hkrati in ga nenehno organizacijsko modificirati glede na potrebe. CKZ-ji so na morebitno zaprtje javnega življenja dobro pripravljeni na podlagi preživete izkušnje in medsebojnega timskega povezovanja znotraj same delovne enote.Iznajdljivost, sodelovanje, trdo delo, odrekanja in predvsem fleksibilnost, so bile odlike, s pomočjo katerih se je v času negotovosti, služba CKZ odzvala na preizkušnjo. CKZ je delovna enota, ki skrbi za celokupno preventivno naravnano zdravje tako posameznika kot tudi širše družbe.
Ključne besede: Center za krepitev zdravja, epidemija Covid-19, organizacija dela, stiske, dileme in težave v zdravstveni negi
Objavljeno v DKUM: 15.05.2023; Ogledov: 622; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (919,39 KB)

4.
Organizacija timskega dela na Kliničnem oddelku za intenzivno terapijo otrok
Anja Klopčič, 2022, magistrsko delo

Opis: Učinkovito timsko delo je ključno za doseganje kakovostne in varne zdravstvene oskrbe, za izvajanje celovite zdravstvene nege je glede na izzive v zdravstveni negi potrebno oblikovati ustrezen sistem delitve dela ali kombinacijo različnih sistemov delitve dela. V magistrski nalogi je bila uporabljena deskriptivna metoda dela, in sicer je bila izvedena kvantitativna raziskava z oblikovanim strukturiranim anketnim vprašalnikom v elektronski obliki (julij, 2022). V raziskavo so bili vključeni zaposleni v zdravstveni negi na Kliničnem oddelku za intenzivno terapijo otrok. V anketi je sodelovalo 46 anketirancev od skupno 53 zaposlenih (junij 2022). Več kot polovica anketirancev (58,7 %) meni, da je funkcijska delitev dela v EIT pomembna in omogoča boljšo organizacijo dela (51,1 %), med slabosti takšne delitve dela uvrščajo pomanjkanje sodelovanja in ne opravljanje nekaterih zadolžitev (28,1 %). Pri ocenjevanju zadovoljstva s trenutno organizacijo dela se anketiranci v povprečju strinjajo s trditvijo 3,4 (SO = 1,04), pomen vodje v timu anketiranci ocenjujejo s strinjanjem s trditvijo 4,6 (SO=0,58). Med najpomembnejšimi osebnimi lastnostmi vodje anketiranci izpostavljajo komunikacijske sposobnosti (27,8 %), pravičnost (21,1 %) in strokovnost (11,1 %). Odnos anketirancev do timskega dela prikazuje pozitivno naravnanost, da se kakovostna oskrba kritično bolnih otrok mogoča le s timskim delom, vendar se člani tima ne zavedajo pomena timskega dela za nemoteno in kakovostno izvajanje zdravstvene nege (p < 0,05). Vloga vodje pri timski organizaciji dela je po mnenju anketirancev pomembna in nujno potrebna za delovanje tima, med opredeljevanjem vloge in lastnosti vodje tima s strani članov in vodij (p > 0,05) ni statistično pomembnih razlik. Ocenjevanje zadovoljstva organizacijske strukture timskega dela in potrebo po spremembi trenutne organizacije dela prikazujejo povprečne vrednosti statistično značilno (p < 0,05) manjše od testne vrednosti, prav tako ni statistično pomembnih razlik (p > 0,05) s strani članov in vodij tima. Fluktuacija kadra otežuje zagotavljanje organizacije nemotene zdravstvene nege v enotah intenzivne terapije, a je zato nujno potrebno krepiti timski pristop dela, obvladovanje veščin vodenja za vodilne in spodbujati prenos znanja med člani tima.
Ključne besede: management zdravstvene nege, vodenje, organizacija dela, timsko delo, pediatrična intenzivna terapija
Objavljeno v DKUM: 14.03.2023; Ogledov: 504; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (863,23 KB)

5.
Organizacija dela v organizacijah v času covida
Nastja Vozlič, 2022, diplomsko delo

Opis: Organizacija je sistem ljudi, virov in sredstev, ki dosegajo želene cilje dela in poslovanja. Za uspešno organiziranje in poslovanje podjetja je potrebna ustrezna organizacija dela, ki je način, kako so naloge razdeljene med posameznike v organizaciji in načini, na katere se te nato usklajujejo, da dosežejo končni izdelek ali storitev. V zadnjih letih se srečujemo s svetovno nalezljivo boleznijo, ki se imenuje epidemija Covid-19, ki je močno vplivala na organizacije in njihovo organizacijo dela. Veliko podjetij je bilo primoranih ustaviti svojo organizacijo, nekateri pa so delali od doma, kar je imelo svoje prednosti in slabosti. Na štajerskem območju sta dve podjetji, ki imata povsem različno dejavnost in s tem tudi organizacijo dela. Prvo podjetje se ukvarja z maloprodajo živil, tehnike in tekstila. Drugo podjetje se ukvarja z gostinstvom. Z namenom proučevanja vpliva epidemije Covid-19 na posamezno organizacijo smo s pomočjo intervjuja ugotovili, kako lahko svetovna bolezen spremeni celotno organizacijo dela. V raziskavi smo dobili vpogled, kakšna je bila organizacija dela pred izbruhom epidemije ter kakšna je sedaj. V času epidemije je podjetje Jagros, d. o. o., lahko vseskozi poslovalo in uspešno rastlo, medtem ko je podjetje PK Trade, d. o. o., moralo več mesecev biti doma in zaprti svojo gostilno, kar je imelo negativni vpliv na njihovo poslovanje. S predlogi smo temeljili predvsem na izboljšanju celotne organizacije in njihove organizacije dela in s tem uspešnosti podjetja.
Ključne besede: Epidemija Covid-19, organizacija dela, organizacija, gostinstvo, maloprodaja.
Objavljeno v DKUM: 02.11.2022; Ogledov: 443; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

6.
Analiza dela od doma : magistrsko delo
Sandra Jevtović, 2022, magistrsko delo

Opis: Delo od doma je koncept, kjer lahko zaposleni opravlja svoje zadolžitve z uporabo sredstev in opreme, ki jih priskrbi in odobri podjetje in omogoča zaposlenemu fleksibilen delovni čas ter je v pomoč pri zagotavljanju ravnotežja med poklicnim in zasebnim življenjem zaposlenega. Lahko bi rekli, da je delo od doma sodoben pristop k delu, ki je omogočeno preko interneta in mobilnosti, kjer se delo lahko opravlja ne glede na fizično lokacijo. Ravno zaradi tega se danes večina delodajalcev odloči, da bodo tovrstno obliko dela ponudili svojim zaposlenim. Z delom od doma so se ljudje srečevali že v preteklosti, vendar pa je zaradi pandemije covida-19 le-ta še toliko bolj v porastu, saj je bilo za zajezitev virusa potrebno ohranjati socialno distanco, zaradi katere so vladni organi za nedoločen čas zaprli šole, delovna mesta, turistične znamenitosti in celo ustavili nekatere javne prevoze. Številna podjetja so sledila državnim predpisom, da zaradi javnega varstva zdravja ljudi svojim zaposlenim odredijo delo od doma. Za potrebe magistrske naloge je bila izvedena raziskava, kjer je bilo ugotovljeno, da je za samoučinkovitost pri delu od doma, potreben zaseben in miren prostor ter ustrezna delovna oprema. Ravno zato je pomembno, da slednje zagotovi delodajalec, ali pa zagotovi tudi najem zunanje pisarne v kolikor zaposleni nima mirnega in zasebnega prostora. Tovrstna oblika dela ima lahko za posameznika in podjetje številne prednosti in slabosti, kar bomo podrobneje predstavili v nadaljevanju.
Ključne besede: organizacija dela, delo na daljavo, analize, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 13.10.2022; Ogledov: 1545; Prenosov: 195
.pdf Celotno besedilo (969,44 KB)

7.
Organizacija gradbišča in tehnološki procesi vodnogospodarske ureditve v občini Šentilj : diplomsko delo
Ammar Šiljić, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so predstavljeni organizacija gradbišča in tehnološki procesi vodnogospodarske ureditve v občini Šentilj v Slovenskih goricah v sklopu projekta Ureditev križanj cest z železnico na odseku železniške proge Pesnica-Šentilj-državna meja. V prvem delu so predstavljeni osnovni projektni podatki, kot so lokacija izvedbe vodnogospodarske ureditve, namen izvedbe omenjenega projekta ter proučitev pogojev za izgradnjo. V nadaljevanju diplomskega dela se osredotočimo na organizacijo gradbišča s tehničnim poročilom, v katerem so opisani dostop do gradbišča, komunalni priključki, začasni objekti, deponije, potrebna delovna sila in delovna sredstva ter varnost in zdravje pri delu. V zadnjem delu so opisani tehnološki procesi izvedbe vodnogospodarske ureditve ter materiali, ki se uporabljajo pri gradnji. Zaključni del naloge prikazuje situacijo organizacije gradbišča.
Ključne besede: gradbeništvo, organizacija gradbišča, gradbena dela, tehnološki procesi grajenja
Objavljeno v DKUM: 25.08.2022; Ogledov: 588; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (11,58 MB)

8.
Študija primera – delo koordinatorja zdravstvene obravnave
Albina Steiner, 2021, magistrsko delo

Opis: Demografske spremembe v družbi zahtevajo organizacijske spremembe, ki stremijo h kakovostni obravnavi pacienta in upoštevajo stroškovno učinkovitost. V Splošni bolnišnici Jesenice se je zaradi potreb uveljavil koordinator zdravstvene obravnave, ki pomembno vpliva na zadovoljstvo pacientov, njihovih svojcev in zaposlenih. Magistrsko nalogo sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo pregledali slovensko in tujo literaturo. Predstavili smo organizacijo dela v zdravstveni negi in metode delitve dela, natančneje smo opredelili model koordiniranje primera. Predstavili smo delo koordinatorja zdravstvene obravnave v Splošni bolnišnici Jesenice. V empiričnem delu smo prikazali rezultate raziskave seznanjenosti zaposlenih v Splošni bolnišnici Jesenice z delom koordinatorja zdravstvene obravnave. Rezultate smo pridobili s pomočjo vprašalnika zaprtega tipa. V raziskavi je sodelovalo 81 anketirancev. Ugotovili smo, da je zaposlenim z daljšo delovno dobo delo KZO bolj poznano in posledično bolj pomembno, zavedajo se tudi vpliva na kakovost zdravstvene oskrbe po uvedbi dela KZO. Rezultati so pokazali, da imajo zdravniki specialisti in diplomirane medicinske sestre pogostejše stike s KZO kot tehniki zdravstvene nege in zdravniki specializanti, ki jim je delo KZO tudi manj poznano. Ugotovili smo, da vloga KZO še ni povsem transparentna, ne glede na to, da začetki dela KZO v Splošni bolnišnici Jesenice segajo že v leto 2003. Poznavanje dela KZO, aktivno sodelovanje vseh članov zdravstvenega tima in dober prenos informacij so nujno potrebni za zadovoljstvo pacientov, svojcev in tudi zaposlenih, zato svetujemo, da se organizirajo redna izobraževanja o delu in učinkovitosti KZO in se delovno mesto vključi tudi v model uvajanja novozaposlenih v bolnišnici za medicinske sestre in zdravnike.
Ključne besede: organizacija dela v bolnišnici, koordiniranje primera, koordinator zdravstvene obravnave, kakovost zdravstvene oskrbe, zadovoljstvo zaposlenih
Objavljeno v DKUM: 02.02.2022; Ogledov: 1143; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

9.
Izdelava kompetenčnih profilov za izbrana delovna mesta v Organizaciji X
Žana Rubido, 2021, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem in empiričnem delu smo preučevali področje kompetenc in kompetenčnih profilov. Najprej smo na kratko omenili sistemizacijo in analizo dela. Nato smo opredelili kompetence in z njimi povezane temeljne pojme. V nadaljevanju smo predstavili sestavine kompetenc, razvrščanje kompetenc, model ledene gore, merjenje kompetenc in management kompetenc. Opisali smo tudi kompetenčne modele in profile ter navedli razloge za uvajanje kompetenčnega pristopa. V empiričnem delu smo v izbrani organizaciji izvedli raziskavo med 139 zaposlenimi. Zaposleni so bili preko elektronskih naslovov pozvani k sodelovanju pri raziskavi, ki je bila izvedena s pomočjo spletnega anketiranja. Odziv je bil 57 %. Na podlagi analize odgovorov anketirancev smo izdelali kompetenčne profile za izbrana delovna mesta, torej za delovno mesto Kadrovik VII/2-II (sodelavka za kadre), Svetnik v pravosodju (vodja projektov) in Sodni zapisnikar V-I (sodna zapisnikarica), kar je bil tudi glavni namen zaključnega dela. Pri preverjanju povprečij pričakovanih in dejanskih kompetenc smo ugotovili, da so odstopanja med njimi zelo majhna. Poleg tega smo še ugotovili, da se anketiranci zavedajo pomena kompetenčnih profilov. Nihče od njih ni navedel, da so ti popolnoma neuporabni; kar 66 % anketirancev je mnenja, da so kompetenčni profili uporabni. Menimo, da bodo izdelani kompetenčni profili v pomoč vodjem služb in kadrovikom pri kadrovskih procesih (npr.: pri pridobivanju kadra, identifikaciji selekcijskih meril za razgovore, pri zaposlovanju najboljših posameznikov, usposabljanju zaposlenih, načrtovanju njihove kariere …) ter pri motiviranju in razvoju zaposlenih.
Ključne besede: kompetenca, kompetenčni profil, organizacija, analiza dela, zaposleni
Objavljeno v DKUM: 23.11.2021; Ogledov: 793; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (2,51 MB)

10.
Vpliv bolezni covid-19 na organizacijo dela v domovih za starejše občane
Adis Burzić, 2021, magistrsko delo

Opis: Pandemija je močno prizadela zdravstvene sisteme po celemu svetu, med najbolj ogroženimi pa so bili domovi za starejše občane. Ti so se v času epidemije srečevali z različnimi izzivi – pomanjkanje zaščitne opreme, sredstev za razkuževanje in hitrih testov so samo nekateri od problemov, ki so se pojavljali. Cilji in namen naloge so bili predstaviti vpliv pandemije covida-19 na organizacijo dela v domovih za starejše občane v Sloveniji. Želeli smo ugotoviti, kakšne načrte so imeli domovi za spopadanje z epidemijo ter kaj se je pri teh načrtih izkazalo za dobro in kaj slabo. V raziskavo so bili vključeni zaposleni v domovih za starejše občane v času epidemije. Na podlagi analize rezultatov smo ugotovili, da so glavni problemi, s katerimi so se srečevali v domovih po Sloveniji, pomanjkanje kadra, nepravočasna izobraževanja zaposlenih o ukrepih za preprečevanje širjenja virusa ter pomanjkanje strokovne pomoči (delavnice, izobraževanja, sproščanja) za zaposlene na temo premagovanja stresa in spopadanja z novonastalo situacijo. V prihodnosti bi bil poudarek predvsem na ustreznem in pravočasnem izobraževanju zaposlenih.Obvezno bi bilo teoretično in praktično usposabljanje na temo preventivno-zaščitnih ukrepov, ki bi se ponavljalo na vsakih nekaj mesecev ter bi bilo obvezno za vse nove zaposlene v domovih za starejše občane. Poleg tega bi dodali še dodatna izobraževanja oz. delavnice na temo premagovanja stresa, ki bi zaposlenim pomagali pri spopadanju s stresom v takih situacijah. Na ta način bi lahko zmanjšali tudi izgorelost zaposlenih.
Ključne besede: bolezen covid-19, organizacija dela, domovi za starejše občane, izobraževanje
Objavljeno v DKUM: 23.09.2021; Ogledov: 1064; Prenosov: 258
.pdf Celotno besedilo (603,07 KB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici