| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 1467
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Povezanost med družbeno odgovornostjo organizacij in odzivi potrošnikov z vidika marketinga
Ana Lambić, 2021, magistrsko delo

Opis: Organizacije se kot posledica globalizacije soočajo z različnimi izzivi in močno konkurenco na tržišču. Posledično vedno pogosteje zasledimo pojem družbene odgovornosti organizacij, katero opredelimo kot zavedanje organizacij, da so del širše družbe ter da so odgovorne za svoje vplive, ki jih imajo na družbo in okolje. Le-ta ima pozitiven vpliv na odzive potrošnikov, kot so nakupni namen, zaupanje, zvestoba, zadovoljstvo, namen ponovnega nakupa, ugled, spoštovanje in pripravljenost večjega vložka. Namen dela je bil predstaviti teoretično podlago družbene odgovornosti organizacij in odzivov potrošnikov z vidika marketinga ter ugotoviti medsebojno povezanost med obravnavanima področjema. Za potrebe raziskave je bil uporabljen raziskovalni pristop, in sicer najprej s kritičnim pregledom sekundarnih virov literature in nato s kvantitativnim pristopom, za katerega so bili podatki zbrani z anketo. Sledila je interpretacija ugotovitev. Raziskava je pokazala, da je družbena odgovornost organizacij zelo pomemben dejavnik pri odločitvi za nakup pri potrošnikih, pri katerih je na podlagi raziskave moč zaznati pomanjkanje informacij z obravnavanega področja. Družbena odgovornost organizacij ima pozitiven vpliv na vse omenjene odzive potrošnikov, ki pa se razlikujejo glede na starost potrošnika. Družbena odgovornost organizacij je pomembna metoda za razvoj dolgotrajnega dobrega odnosa z deležniki, zato je zelo pomembno celovito poznavanje področja, ki ima pozitiven vpliv na obnašanje potrošnikov.
Ključne besede: družbena odgovornost organizacij, odzivi potrošnikov, marketing, organizacija, management
Objavljeno: 06.04.2021; Ogledov: 19; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

2.
Zagotavljanje enakosti v primarni zdravstveni oskrbi v povezavi z organizacijo dela in sistemom financiranja v Sloveniji in primerjava z državami centralne in vzhodne Evrope
Suzana Kert, 2021, doktorska disertacija

Opis: Izhodišča. Sestavni del zdravstvenih sistemov je primarna zdravstvena oskrba (PZO), prevladujoč model oskrbe v Evropi v PZO pa družinska medicina. Za funkcioniranje sistemov je potrebno ustrezno financiranje in organizacija dela, oboje je potrebno za ustrezen dostop, ki predstavlja element enakosti v PZO. Namen. Namen raziskave je bil opredelitev KK in analiza dostopa do PZO glede organizacije dela in financiranja, cilji pa ocena KK za PZO glede strukture/pogojev, postopkov/procesov in izidov, ocena elementov kakovosti PZO, primerjava rezultatov za Slovenijo (SLO) z drugimi državami in oblikovanje priporočil za nosilce odločanja zdravstvenega sistema v SLO. Bolniki in metode. Raziskava je bila del mednarodne raziskave Quality and Costs of Primary care in Europe (QUALICOPC) v 34 državah v obdobju od leta 2011 do 2013. Uporabili smo podatke desetih držav centralne in vzhodne Evrope (CEECs): Bolgarija, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Poljska, Romunija, Slovaška in SLO. Analizirali smo odgovore iz dveh vprašalnikov za 2103 naključno izbranih zdravnikov družinske medicine ter 18819 njihovih bolnikov. Uporabili smo več statističnih metod: predstavitev podatkov z opisnimi statistikami, frekvenčnimi porazdelitvami, srednjimi vrednostmi in variacijskimi razmiki, definiranje KK z deleži, preizkušanje domnev z različnimi testi ter iskanje povezav med spremenljivkami s faktorsko analizo. Rezultati. Glede organizacije dela je analiza odgovorov bolnikov v SLO in CEECs pokazala, da so bili nizki deleži bolnikov z negativnimi izkušnjami pri vprašanjih za potovalni čas več kot eno uro od doma do ambulante, nezmožnost dobiti obisk na domu, oddaljenost ambulante ter nepoznavanje, kako do storitev zvečer, ponoči in med vikendom, glede finančne dosegljivosti o tem, da bi zdravnika preveč skrbel denar, o preložitvi obiska zdravnika, ker niso imeli ali zavarovanja ali iz drugih finančnih razlogov in glede preložitve oz. opustitve obiska zdravnika. Najbolj značilne spremenljivke za organizacijo dela PZO so bile uporaba računalnika, število disciplin v posamezni ambulanti/centru, uporaba medicinske dokumentacije predhodnega zdravnika, delež naročenih bolnikov, dosegljivost ambulante/centra po 18 h in število ur, ko je ambulanta odprta. Primerjava KK v SLO in CEECs je pokazala več statistično značilnih razlik. Za KK strukture/pogojev smo ugotovili, da so imeli slovenski zdravniki v primerjavi z zdravniki iz CEECs statistično značilno različno in 1) več pripomočkov za delo (SLO 15,30, CEECs 13,0), 2) večje število strokovnjakov (SLO 4,18, CEECs 2,60), 3) višje število bolnikov na listi zdravnika (SLO 1950,01, CEECs 1894,7), 4) v delovnem dnevu višje število stikov (SLO 45,27, CEECs 33,7), 5) in krajše posvete z bolniki (SLO 9,59 min, CEECs 13,1 min), 6) nižje število hišnih obiskov (SLO 2,21, CEECs 6,9), 7) je bila redna zaposlitev pogostejša oblika zaposlitve (Slovenija 73,7 %, CEECs 30,1 %), 8) je bila plača pogostejši dohodek (SLO 85,2 %, CEECs 61,5 %), 9) večkrat so delali z medicinsko sestro (SLO 98,1 %, CEECs 87,8 %), in 10) sodelovali s patronažno sestro (SLO 76 %, CEECs 41,8 %). Za KK postopkov/procesov smo dokazali, da so slovenski zdravniki uporabljali statistično značilno različno in 1) več kliničnih smernic (SLO 3,85, CEECs 3,15), 2) sodelovali v več programih obravnave kroničnih bolezni (SLO 1,71, CEECs 1,13), 3) sami obravnavali več diagnoz (SLO 11,42, CEECs 9,09) ter 4) izvajali več posegov (SLO 2,43, CEECs 1,30). Zaključek. Izsledki raziskave kažejo, da bi bilo potrebno v Sloveniji na področju PZO izpeljati nekatere spremembe. Glede financiranja bi bilo razen glavarine in plačila za storitve, koristno vključiti nagrajevanje kakovosti dela, kot orodje za merjenje kakovosti predlagamo KK za postopke/procese in izide oskrbe, glede organizacije dela multidisciplinarni model oskrbe, nadaljevanje nižanja glavarin in vključevanje novih zdravnikov družinske medicine, na nivoju države pa vzpostavitev neodvisne tehnične ustanove.
Ključne besede: primarna zdravstvena oskrba, družinska medicina, organizacija dela, sistem financiranja, enakost, dostop do oskrbe, Slovenija, države centralne in vzhodne Evrope, kazalci kakovosti, priporočila
Objavljeno: 18.03.2021; Ogledov: 34; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (5,98 MB)

3.
Zasnova invalidskega vozička kot kiberfizičnega sistema in analiza vpliva uporabe na organizacijo rehabilitacijskega procesa
Andrej Koložvari, 2020, doktorska disertacija

Opis: V tem delu je opredeljena možnost razvoja invalidskega vozička kot kiberfizičnega sistema, ki je v tesni povezavi z internetom in njegovimi uporabniki. Definirana je struktura kiberfizičnega sistema s ključnimi povratnimi zankami, ki omogočajo upravljanje vozička s pomočjo govora. Preučena je možnost uporabe v rehabilitacijskih procesih ob višji stopnji avtonomnosti bolnikov. Izvedena je bila analiza ročno upravljanega invalidskega vozička kot izhodišče za razvoj prototipov govorno upravljanega vozička. Opredeljen je bil prototipni pristop k razvoju kiberfizičnega vozička, ki je potekal v več fazah. Razvitih je bilo več manjših prototipov in dva prototipa realne velikosti. Opisan je razvoj manjših prototipov kakor tudi prenos funkcionalnosti na dva prototipa realne velikosti. Podana je zasnova govorno upravljanega kiberfizičnega sistema invalidskega vozička za ljudi s posebnimi potrebami. Razviti sta bili dve rešitvi v obliki prototipa realne velikosti. Prvi prototip realne velikosti za razpoznavo govora izkorišča le en oblačni informacijski sistem za razpoznavo govora, hkrati pa vključuje le osnovna tipala za pomoč pri navigaciji. Drugi prototip realne velikosti ima vključena dva oblačna informacijska sistema za razpoznavo govora ter več tipal, ki zagotavljajo določeno stopnjo avtonomnosti vozička. Opisan je programski sveženj, ki je omogočil realizacijo sistema in prenos sporočil med klientom, strežnikom in oblačnim informacijskim sistemom. Prav tako je podrobno opisan sveženj strojne opreme, ki omogoča hiter prototipni razvoj in enostavno povezljivost z informacijskim oblakom. Uporabniški vmesnik sistema omogoča govorni vhod in nadzor s pomočjo spletne kamere. Sistem je zasnovan tako, da je omogočeno oddaljeno posodabljanje programske opreme. Na prototipih realne velikosti je bila izvedena analiza natančnosti izvedbe izrečenih ukazov s pomočjo testnih subjektov v laboratorijskem in kliničnem okolju. Prav tako je bila izvedena meritev zakasnitev, kjer se je izkazalo, da je opredeljeni koncept primeren za govorno upravljanje v realnem času. Z namenom večje natančnosti razpoznave govora je bil razvit in uporabljen princip vzporedne oblačne žetve informacijskih sistemov. Za izboljšanje govornega upravljanja je bil definiran vnaprej določen osnovni nabor ukazov. Opredeljeno je oblikovanje tabele zamenjav končnih razpoznanih besed in vmesnih rezultatov razpoznave. Definiran je pogoj parne disjunktnosti elementov množic, ki opredelijo izvedbo posameznega ukaza, ter algoritem združevanja rezultatov več oblačnih sistemov za razpoznavanje govora. Opredeljeni sta izvedljivost uporabe algoritmov za žetev govorne razpoznave v informacijskem oblaku ter teoretična meja natančnosti razpoznave ob podanih pogojih. Uporabnost razvitega kiberfizičnega vozička z možnostjo govornega upravljanja je bila preizkušena v kliničnem okolju. Opredeljen je vpliv na rehabilitacijske procese ob povečanju avtonomije bolnika ter možnosti oddaljenega spremljanja fizioloških parametrov. Z namenom primerjave rezultatov testiranja različnih uporabnikov je bil oblikovan testni poligon za preizkušanje funkcionalnosti. Ob izvedenih preizkusih so bile ugotovljene statistično pomembne razlike v natančnosti izvedbe govornih ukazov, ki so potrdile učinkovitost razvitega algoritma združevanja razpoznav in teoretične predpostavke o možnosti povečanja stopnje natančnosti pri izvedbi govornih ukazov. V sklepnem delu so podana izhodišča za nadaljnje delo predvsem v smislu združevanja več oblačnih informacijskih sistemov za razpoznavo govora in rešitev s področja robnega računalništva.
Ključne besede: kiberfizični sistemi, organizacija rehabilitacijskega procesa, invalidski voziček, razpoznavanje govora, žetev oblačnih informacijskih sistemov
Objavljeno: 12.03.2021; Ogledov: 32; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (4,80 MB)

4.
ORGANIZACIJSKA KULTURA V PODJETJU KLIMA PETEK d.o.o.
Andrej Postrašija, 2009, diplomsko delo

Opis: Organizacijska kultura so ljudje in prav zato se kultura razlikuje od podjetja do podjetja. Z analizo kulture v podjetju Klima Petek smo ugotavljali kulturo po tipologiji Cameron-a in Quinna tako za sedanje kot prihodnje ali želeno stanje kulture v podjetju. Rezultati so pokazali, da v podejtju močno izstopa 1 tip organizacijske kulture, to je kultura klana, tako za sedanjost, kot prihodnost. To pomeni, da je organizacija usmerjena navznoter ter je fleksibilna, timsko delo pa pušča zelo močan pečat. Vsi zaposleni si tudi za v bodoče želijo nadgradnjo obstoječe, že do sedaj dobre organizacijske kulture, še posebej s poudarkom na njih samih (zaposlenih), njihovem dodatnem izobraževanju ter optimizaciji timskega dela.
Ključne besede: Organizacijska kultura, organizacija, tipologije kulture, sestavine kulture, Cameron in Quinn, kultura klana, vodstvo, zaposleni.
Objavljeno: 08.03.2021; Ogledov: 45; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Učenje in razvoj človeških virov v organizaciji
Tjaša Železnik, 2020, magistrsko delo

Opis: V prvem poglavju smo na kratko opredelili in opisali namen ter temo magistrskega dela. Prav tako smo v tem poglavju opredelili tudi cilje, hipoteze in predvidene metode raziskovanja. Hkrati pa smo določili določene predpostavke, omejitve in opredelili problem teme magistrskega dela. V drugem poglavju smo se odločili, da najprej opredelimo učenje, ki nas spremlja povsod v življenju. Opredelili smo različne definicije učenja in hkrati poudarili kako pomembno je dejansko učenje, ki poteka tudi zunaj organizacij. Pri tem pa nismo pozabili na tako imenovano vseživljenjsko učenje, ki nas spremlja že od rojstva. Ker se naša tema navezuje na učenje in razvoj človeških virov v organizaciji, smo učenje opredelili tudi na ravni organizacije. Tako smo se v tretjem poglavju poglobili v temo organizacijskega učenja. Pri tem smo predstavili videnja in definicije različnih avtorjev ter dali poudarek na sistematičnem učenju. V tem poglavju smo se osredotočili tudi na sam »produkt« učenja, in sicer je to znanje, ki smo ga podkrepili z različnimi definicijami in opisom različnih vrst znanja. Ker smo se v prvih poglavjih navezovali na učenje, smo v četrtem poglavju nadaljevali s tako imenovano učečo se organizacijo. Opisali smo njen razvoj in pomen, ki ga ima v sodobnem svetu. Hkrati smo predstavili značilnosti učeče se organizacije in razlike, ki se pojavljajo med učečo se organizacijo ter tradicionalno organizacijo. Za zaključek poglavja pa smo opredelili tako imenovan model Future-O. Sledilo je peto poglavje, v katerem smo podrobneje raziskali razvoj človeških virov v organizaciji. Osredotočili smo se na metode in pristope razvoja človeških virov v organizaciji. Opredelili smo osebni razvoj in dejavnosti razvoja. Pri tem smo dali velik poudarek na samo izobraževanje in usposabljanje zaposlenih oziroma človeških virov. Predstavili smo tudi vpliv organizacijskih značilnosti na razvoj človeških virov in hkrati za zaključek na kratko omenili program razvoja človeških virov v mednarodnih organizacijah. V zadnjem šestem poglavju smo z argumenti potrdili ali ovrgli zapisane hipoteze. Za te argumente smo uporabili primere tujih raziskav, ki so bile podkrepljene z različnimi definicijami.
Ključne besede: razvoj, učenje, učeča se organizacija, znanje, organizacijsko učenje
Objavljeno: 04.02.2021; Ogledov: 99; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

6.
Reakcija igralcev po izgubljeni žogi in organizacija napada
Gal Pečnik, 2020, diplomsko delo

Opis: V vrhunskem nogometu je taktika ena od ključnih dejavnikov, ki vodijo do vrhunskega rezultata. Moštvo, pri katerem je prisotna zgolj improvizacija igralcev, nima veliko možnosti za pozitiven razplet na tekmi. Trend v sodobnem nogometu je dobro poznavanje svojih igralcev in igralcev tuje ekipe, saj s pomočjo teh pridobljenih podatkov pripravi trener oziroma celotni strokovni štab taktične smernice igranja med tekmo. Taktične zamisli pa se ustvarjajo glede na sposobnosti igralcev oziroma taktiko igre moraš prilagoditi glede na lastnosti svojih igralcev. Prav tako je potrebno sistem igranja oziroma postavitev igralcev na terenu prilagoditi sposobnostim svojih igralcev, zato pravimo, da najboljše taktike ni, temveč jo mora vsak trener po svoje ustvariti glede na igralce, ki jih ima na voljo. Za dobro razumevanje taktičnih smernic oziroma taktičnih nalog je potrebno pred tem dobro poznati in razumeti posamično taktiko, da bi kasneje bolje razumeli skupinsko in moštveno taktiko. O taktiki govorimo, ko ima igralec že pridobljena določena nogometna znanja. Poleg ustvarjanje svojega modela igranja pa je pomembno tudi, kako moštvo reagira na igrišču ob spremembi nasprotnikove taktike in glede na situacije na igrišču ob morebitni izgubi žoge. Moštvo reagira ob izgubi žoge glede na položaj, kjer se je žoge izgubila in pa glede na sposobnosti igralcev. Reakcija je lahko takojšen protipritisk z željo ponovno osvojiti žogo, rahlo pomikanje nazaj in obenem zgoščanje sredine igrišče oziroma, če je bila žoga izgubljena nedaleč od naših vrat, zgolj preprečitev neposrednega strela na vrata.   Ob morebitni ponovni osvojitvi žoge igralci organizirajo napad tudi glede na položaj, kjer je bila žoga osvojena. Napad lahko organizirajo na način preskoka igre, torej gre za dolgo podajo globoko na napadalno polovico igrišča, lahko poizkusijo s kontinuiranim napadom oziroma protinapadom. V primeru, da je bila žoga osvojena pred vrati nasprotnika, pa je najbolje, da igralci poskušajo, kar se da hitro streljati na vrata. Na uspeh nogometne igre vplivajo tudi faktorji, ki jih delimo na tri nivoje. Faktorji na prvem nivoju so najbolj pomembni in najbolj vplivajo na uspešnost igralca. Gre za zdravstveni status, ki je od vseh naštetih tudi najbolj pomemben, saj v primeru, da igralec ni sposoben za ukvarjanje z nogometom oziroma mu to zdravje ne dopušča, le stežka izpolnjuje ostale faktorje, ki vplivajo na uspešnost. Poleg zdravstvenega statusa pa sta na prvem nivoju še sistem vrednot in motiviranost igralcev. Na drugem nivoju je predvsem poudarek na kognitivnih dimenzijah in na socialnem okolju. Tretji nivo pa je nivo, na katerega kot trenerji lahko največ vplivamo z ustreznim treningom oziroma z ustreznim izborom vaj za določeno starostno obdobje. Faktorji določajo uspešnost igranja posameznega igralca v primeru, da igralec želi igrati na najvišjem nivoju svetovnega nogometa, mora izpolnjevati praktično vse od navedenih faktorjev.
Ključne besede: Faktorji uspešnosti, reakcija po izgubljeni žogi, organizacija napada, nogomet.
Objavljeno: 11.01.2021; Ogledov: 110; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

7.
Management človeških virov v podjetju Jagros d.o.o.
Sabina Čuček, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo predstavili in opisali pojem ter pomen človeških virov in managementa človeških virov. Primer dejavnosti managementa človeških virov smo predstavili za podjetje Jagros d.o.o.. Človeški viri predstavljajo zaposlene v podjetju, njihove sposobnosti, znanja, vrednote itd. Razvoj človeških virov v podjetju je eden izmed ključnih elementov za uspešno vodenje ljudi in za dvig konkurenčnosti delovnih pogojev in procesov v podjetju. Podjetja bodo uspešna in konkurenčna, kadar bodo uspešno usmerjala svoj kader v učinkovito delovanje organizacije. Zaposleni so največje bogastvo podjetja, saj s svojim znanjem in izkušnjami pomagajo podjetju v boju s konkurenčnimi podjetji. Management človeških virov se nanaša na procese, ki vplivajo na vedenje, odnos in uspešnost zaposlenih. Je proces razumevanja odnosov med posamezniki, nalogami in organizacijo ter vplivanja nanje. Predstavlja različne programe in postopke za upravljanje odnosa med organizacijo in zaposlenimi, ter za uspešno opravljeno delo, ki bo v korist in zadovoljstvo posamezniku in organizaciji. Management človeških virov v podjetju skrbi za načrtovanje, izbiranje, uvajanje in usposabljanje kadrov ter v končni fazi ocenjuje njihovo delo in rezultate. Za podjetje je ključnega pomena, da izberejo prave kandidate, ki bodo primerni za opravljanje določenih nalog in bodo zvesti ter predani podjetju. Zaposleni so za dobro opravljeno delo ustrezno nagrajeni z raznimi dodatki pri plačah, možnostjo napredovanja, uporabo službenega avtomobila ali telefona, javno pohvalo pred sodelavci itd. Vse oblike nagrad so za zaposlene še dodatna motivacija, da se trudijo čim bolj uspešno opravljati svoje delo. Magistrsko delo smo zaključili s predstavitvijo podjetja Jagros d.o.o. in dejavnosti managementa človeških virov v tem podjetju. Podatke o podjetju smo pridobili iz spletne strani podjetja, iz internega gradiva in preko pogovora z vodjo kadrovske službe. Na podlagi pridobljenih podatkov smo ugotovili, da je za podjetje zelo pomembno, da zaposli ustrezen kader, ki bo uspešen pri prodaji, in da svojim strankam ponuja kakovostne izdelke po ugodnih cenah. Na koncu smo predlagali nekaj izboljšav na področju delovanja managementa človeških virov v podjetju in potrdili oziroma ovrgli postavljene hipoteze.
Ključne besede: Človeški viri, kadrovska funkcija, management človeških virov, načrtovanje, izbiranje, nagrajevanje, plače, motiviranje, zaposleni, organizacija.
Objavljeno: 10.12.2020; Ogledov: 209; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (889,39 KB)

8.
Optimizacija in načrtovanje razmestitve delovne opreme v podjetju uniforest d.o.o.
Svit Ribič, 2020, magistrsko delo

Opis: Med slovenskimi in tujimi podjetji lahko pogosto zasledimo veliko razliko v stopnji njihove organizacijske zrelosti in organiziranosti. Številna slovenska podjetja imajo tako precejšnje možnosti izboljšanja na področju organiziranosti. Med tovrstna podjetja lahko uvrstimo tudi podjetje Uniforest d.o.o., ki večino svojih produktov izvaža v tujino. Izvozno naravnana podjetja so pod stalnim pritiskom doseganja dobavnih rokov. Samo ob učinkovitih proizvodnih procesih in uspešnem vodenju lahko slovenska podjetja konkurirajo in preživijo na tujem trgu. V magistrski nalogi bomo preučili podjetje Uniforest d.o.o., optimizirali proces montaže gozdarskih vitel in na podlagi montažnih operacij določili optimalno razmestitev delovnih mest. Magistrsko delo bo obsegalo tudi aktivacijski načrt celotnega projekta z opredeljenim časovnim načrtom in ekonomiko projekta. Glavni cilj naloge je z realnimi podatki ovrednotiti montažno linijo in podati predlog nove razmestitve delovnih mest. Podjetje bo pridobljene podatke lahko uporabilo za norme, ki jih sedaj ni.
Ključne besede: razmestitev, časovni normativi, organizacija dela, optimizacija, stroški
Objavljeno: 01.12.2020; Ogledov: 168; Prenosov: 0

9.
Ključni dejavniki oblikovanja učinkovitega in uspešnega organizacijskega modela nujne medicinske pomoči v sloveniji
Tatjana Kitić Jaklič, 2019, doktorska disertacija

Opis: Zdravstveni sistemi po vsem svetu so pred velikimi izzivi in težave, s katerimi se soočajo zdravstvene organizacije, niso od včeraj. Zdravstvo predstavlja enega od največjih sektorjev gospodarstva. Izdatki zanj pospešeno rastejo zaradi vplivov hitrega tehnološkega razvoja medicine, zviševanja zahtev uporabnikov zdravstvenih storitev, demografskih sprememb in številnih drugih sprememb okolja. Primarna zdravstvena dejavnost je prepoznana kot izredno pomembni del zdravstvenega sistema. Pomemben del primarnega zdravstvenega varstva pa je služba nujne medicinske pomoči (NMP). To je javna služba, ki opravlja medicinsko oskrbo nenadno obolelih ali poškodovanih oseb. V zadnjih dvajsetih letih raziskovalci iz večine razvitih držav poročajo o soočanju s trendom zviševanja števila obravnav v službah NMP predvsem na račun že omenjenih negativnih trendov, kar ima za posledico težnjo po reorganizaciji sistema NMP, čemur smo priča tudi v našem okolju. Sodobno in premišljeno zgrajen sistem NMP, še posebej tisti na predbolnišnični ravni, je pogoj za boljše izhode zdravljenja in nižje stroške zdravstvene obravnave v nadaljevanju oskrbe na vseh drugih ravneh zdravstvenega varstva. V tem raziskovalnem delu smo osredotočeni na analizo dejavnikov, ki vplivajo na organizacijski model NMP, kar je predpogoj za oblikovanje uspešne in učinkovite mreže NMP v naši državi. Doktorsko disertacijo smo razdelili na dva dela. V teoretičnem delu raziskave smo izvedli primerjalno analizo strokovne literature domačih in tujih avtorjev ter se oprli na osnovne značilnosti znanstvene deskripcije. Iskali in potrjevali smo povezave med njimi, jih medsebojno primerjali in ustrezno interpretirali. V drugem, empiričnem delu raziskave smo s pomočjo podatkov o številu opravljenih obravnav (ambulantnih pregledov, hišnih obiskov in nujnih intervencij) pridobili vpogled v učinkovitost trenutnega organizacijskega modela NMP na področju Gorenjske. Na osnovi vsebinske analize področja dela, analize demografskih in drugih kazalnikov za proučevano območje ter analize števila in profila zaposlenih smo definirali strukturno razsežnost organizacijskega modela, in sicer tako za gorenjsko regijo kakor tudi za primerljive enote NMP dveh drugih regij v Republiki Sloveniji. Procesno razsežnost organizacijskega modela smo analizirali z uporabo tehnike intervjuja nadrejenih v službi NMP in ocenili pomembnost posameznih procesov v službi NMP. S pomočjo anketnega vprašalnika smo opredelili stopnjo zadovoljstva zaposlenih v službi NMP s svojim delom, kar smo nadgradili z definiranjem organizacijske kulture v tej službi, in opredelili stopnjo zadovoljstva pacientov. Na osnovi časovne vrste podatkov v preteklem desetletnem obdobju o številu obravnav v službi NMP na področju gorenjske regije smo oblikovali napoved trendov za posamezno vrsto obravnav (to je število ambulantnih pregledov, hišnih obiskov, nujnih intervencij) za prihodnje petletno obdobje. Z analizo finančnih kazalnikov in kazalnika kadrovskih virov smo analizirali učinkovitost organizacijskega modela službe NMP. Najpomembnejši teoretični prispevek doktorske disertacije je v proučevanju in identifikaciji ključnih dejavnikov, ki vplivajo na oblikovanje organizacijskega modela NMP. S tem delom smo prispevali teoretično spoznanje na področju oblikovanja organizacijskega modela službe NMP. Teoretična vrednost doktorske disertacije je torej predvsem v prikazu empirične povezanosti med vsemi razsežnostmi organizacije ter dejavniki učinkovitosti in uspešnosti organizacijskega modela. Na osnovi novih teoretičnih spoznanj smo oblikovali temeljna načela za oblikovanje učinkovitega in uspešnega organizacijskega modela NMP. Predstavljen je sodoben organizacijski model NMP, ki bo snovalcem politike zdravstvenega varstva v Republiki Sloveniji pomagal izboljšati organiziranost NMP na področju celotne države.
Ključne besede: organizacija, management v zdravstvu, zdravstveni sistem, nujna medicinska pomoči, kakovost v zdravstvu, kazalniki kakovosti
Objavljeno: 01.12.2020; Ogledov: 63; Prenosov: 0

10.
Izboljšanje organizacije izrednega prevoza
Tin Čermelj, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo predstavili primer logistične storitve, izvedbo in organizacijo cestnega izrednega prevoza. V prvem delu smo opredelili potrebna teoretična izhodišča, ki so potrebna za samo izvajanje prevoza. Vključili smo tudi potrebno zakonodajo za prevoze v cestnem prometu. V drugem delu smo na kratko predstavili podjetje, predstavili načrt prevoza in izvedno samega prevoza. Predstavili smo organizacijo in tudi potek prevoza na primeru s vsemi težavami in ovirami s katerimi se je prevoz soočal in kako so se le te rešile. Raziskali smo konkurenčnost v panogi in predstavili nekaj konkurentov našega podjetja. Na koncu smo podali še možne izboljšave za izredne prevoze v prihodnje in podali sklep ali so cilji doseženi.
Ključne besede: organizacija izrednega prevoza, spremstvo, promet, cestna infrastruktura, izredni prevoz, dovoljenja
Objavljeno: 23.11.2020; Ogledov: 121; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

Iskanje izvedeno v 0.38 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici