Search the digital library catalog

Abstract: Destinacijski management predstavlja osnovo za razvoj in uspeh turistične destinacije. Načrtovanje in upravljanje destinacije predstavljata podlogo za razvoj le-te, pri tem pa je pomembno, da se tega lotimo strateško. Skozi magistrsko delo smo opredelili turistično destinacijo, destinacijski management in organizacije za destinacijski management. Naš fokus je predstavljala možnost vzpostavitve organizacije za destinacijski management v zasavski regiji. Skozi nalogo smo predstavili dobre prakse destinacijskega managementa v Sloveniji, nato pa smo se fokusirali na Zasavje in dosedanje poskuse vzpostavitve krovne organizacije za razvoj turizma ter na potenciale regije. V empirični raziskavi smo izvedli dva sklopa intervjujev. Prvi sklop je bil namenjen predstavnikom destinacij, ki smo jih predstavili kot primere dobrih praks, drugi pa turističnim deležnikom znotraj Zasavja. Kot rezultat našega dela smo na podlagi ugotovitev iz teoretičnega in empiričnega dela predlagali model destinacijskega managementa Zasavja in podali predloge za vzpostavitev destinacijskega managementa znotraj Zasavja.
Keywords: turistična destinacija, destinacijski management, organizacija za destinacijski management, Zasavje
Published in DKUM: 28.10.2025; Views: 0; Downloads: 6
Full text (2,50 MB)

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Organizacija dela na daljavo v podjetju X: analiza izzivov in priložnosti obravnava aktualno problematiko dela na daljavo, ki je v zadnjih letih, predvsem zaradi digitalizacije in pandemije COVID-19, postalo pomemben del sodobnega poslovnega okolja. Glavni poudarek je namenjen kadrovskemu vidiku, s posebnim ozirom na motivacijo zaposlenih, kakovost komunikacije in spremembe v organizaciji dela. Namen naloge je bil raziskati vpliv dela na daljavo na učinkovitost in zadovoljstvo zaposlenih ter ugotoviti, kako podjetje X obvladuje izzive in izkorišča priložnosti, ki jih ta oblika dela prinaša. Teoretični del predstavlja ključne pojme s področja fleksibilnih oblik dela, digitalne podpore in kadrovskega upravljanja na daljavo, empirični del pa temelji na kvantitativni raziskavi z anketnim vprašalnikom. Rezultati kažejo, da delo na daljavo prinaša številne prednosti, kot so večja prilagodljivost in boljše ravnovesje med delom in zasebnim življenjem, obenem pa razkriva izzive na področju timskega sodelovanja in občutka pripadnosti. Naloga ponuja konkretna priporočila, kot so krepitev digitalne podpore, usposabljanje vodij in uvedba hibridnega modela dela. Zaključki poudarjajo potrebo po strateškem pristopu k delu na daljavo, ki temelji na zaupanju, jasni komunikaciji in prilagodljivosti delovnih procesov.
Keywords: delo na daljavo, organizacija dela, kadrovski vidik, motivacija zaposlenih, komunikacija na daljavo
Published in DKUM: 24.10.2025; Views: 0; Downloads: 7
Full text (1,83 MB)

Abstract: Diplomsko delo obravnava vlogo organiziranega izobraževanja zaposlenih v Hotelu Starkl in mnenja zaposlenih o njegovem vplivu na delovno uspešnost, motivacijo ter osebni in profesionalni razvoj zaposlenih. Namen dela je bil raziskati, v kolikšni meri izobraževanje prispeva k boljšemu opravljanju delovnih nalog, katerim motivacijskim in demotivacijskim dejavnikom so zaposleni najbolj izpostavljeni in kako vpliva na njihov pogled na lastno profesionalno rast. Predmet diplomskega dela je učinkovitost izobraževanja zaposlenih v hotelirstvu in turizmu ter področje upravljanja s človeškimi viri. Podatki osebja Hotela Starkl so bili v raziskovalni fazi študije zbrani z anketnim pristopom. Za analizo podatkov je bila uporabljena deskriptivna statistika, za vsako potrditev pa so bili izračunani odstotki odgovorov, povprečne ocene in standardni odkloni. Ugotovitve so pokazale, da večina zaposlenih ugodno ocenjuje usposabljanje, saj povečuje tako osebno rast kot delovno učinkovitost. Glavni motivatorji so bili pozitivno delovno vzdušje, sodelovanje, učenje novih veščin in vključitev v pomembnejše odgovornosti po izobraževanju. Vendar pa so naslednji elementi najbolj demotivirali delavce: slabo zasnovano usposabljanje, nezadostne povratne informacije, vrzel med usposabljanjem in delovnim mestom ter nestimulativno gradivo za usposabljanje. Na podlagi ugotovitev raziskave so bili podani tudi predlogi za povečanje učinkovitosti in privlačnosti programov usposabljanja v Hotelu Starkl. Med glavnimi priporočili so boljša organizacija usposabljanja, večja prilagoditev gradiva zahtevam dela, povratne informacije, napredovanje v karieri in spodbujanje kulture nenehnega učenja. Zaključki diplomskega dela lahko prispevajo k prihodnjim strategijam hotela na področju človeških virov in podpirajo dolgoročni razvoj tako delovne sile kot tudi njegovega poslovanja.
Keywords: izobraževanje, motivacija, demotivacija, razvoj, organizacija
Published in DKUM: 14.10.2025; Views: 0; Downloads: 2
Full text (1,20 MB)

Abstract: Pri organizaciji otroških taborov, ki potekajo pod okriljem Zveze Anita Ogulin & ZPM, se pojavljajo številni organizacijski izzivi, zlasti pri prijavi udeležencev, načrtovanju dejavnosti, komunikaciji s starši in upravljanju podatkov o otrocih. Trenutni način dela, ki temelji predvsem na uporabi Excela in elektronske pošte, je nepregleden, zamuden in občutljiv za napake. Namen diplomskega dela je bil pripraviti funkcionalne specifikacije za digitalno rešitev, ki bi podprla obstoječe procese in jih izboljšala. Pri tem smo uporabili metodo analize obstoječih procesov, pregled podobnih rešitev in pristop FURPS za strukturiranje kakovostnih zahtev programske opreme. V sodelovanju z zaposlenimi smo oblikovali celovit nabor funkcionalnih specifikacij, ki vključujejo avtomatizirano obdelavo prijav, centralizirano shranjevanje podatkov o udeležencih, beleženje posebnosti in zgodovine udeležbe ter povezavo s programi Botrstvo v Sloveniji in Veriga dobrih ljudi. Funkcionalne specifikacije predstavljajo osnovo za razvoj aplikacije, ki bo omogočila boljšo preglednost, zmanjšala administrativno obremenitev in prispevala k učinkovitejši izvedbi taborov.
Keywords: Funkcionalne specifikacije, organizacija otroških taborov, programska rešitev.
Published in DKUM: 09.10.2025; Views: 0; Downloads: 6
Full text (2,01 MB)

Abstract: Delovne vrednote imajo pomembno vlogo pri oblikovanju posameznikovega odnosa do dela, organizacijske kulture in uspešnosti podjetij. Sedaj, ko na trg dela vstopa generacija Z, se pojavlja vprašanje, v kolikšni meri se njihove vrednote ujemajo z vrednotami organizacij, ki so pogosto oblikovane s strani predhodnih generacij. Generacija Z, ki jo zaznamujejo digitalizacija, globalizacija in hitre družbene spremembe, izpostavlja pomen fleksibilnosti, uravnoteženost med poklicnimi obveznostmi in prostim časom, občutku smiselnosti pri delu ter transparentnemu in etičnemu poslovanju delovanja organizacij. Namen raziskave je proučiti ujemanje delovnih vrednot generacije Z z vrednotami organizacije in ugotoviti, katere podobnosti in razlike obstajajo med njimi. V teoretičnem delu smo opredelili osebne, organizacijske in delovne vrednote, predstavili teorijo organizacij ter koncept ujemanja posameznik-organizacija, ki poudarja skladnost vrednot kot ključni dejavnik zadovoljstva zaposlenih, njihove motivacije in dolgoročne pripadnosti podjetju. V empiričnem delu smo izvedli raziskavo na podlagi Lyonsovega anketnega vprašalnika, v katerem je sodelovalo 127 pripadnikov generacije Z in 88 zaposlenih iz izbranega podjetja X. Rezultati so pokazali, da generacija Z največji pomen pripisuje varnosti zaposlitve, primerno urejenemu delovnemu času, možnosti napredovanja in višini plače, medtem ko so se v podjetju kot ključne organizacijske vrednote izkazale odgovornost, poštenost, učinkovitost, strokovnost in pripadnost podjetju. Analiza je potrdila, da med vrednotami generacije Z in vrednotami organizacije obstaja le delno ujemanje, saj so največja razhajanja zaznana pri pričakovanjih glede fleksibilnosti dela ter smisla, ki ga delo prinaša posamezniku. Ugotovitve nakazujejo, da lahko prav ta neskladja povzročijo nezadovoljstvo, nižjo stopnjo zavzetosti ter večjo fluktuacijo mladih zaposlenih. Raziskava tako predstavlja prispevek k razumevanju delovnih vrednot generacije Z in ponuja organizacijam smernice, kako oblikovati delovno okolje, ki bo upoštevalo njihove vrednote, mladim omogočalo osebni in poklicni razvoj ter hkrati zagotavljalo usklajenost z dolgoročnimi cilji organizacije.
Keywords: Delovne vrednote, generacija Z, organizacijske vrednote, ujemanje posameznik-organizacija, generacijske razlike.
Published in DKUM: 07.10.2025; Views: 0; Downloads: 14
Full text (2,50 MB)