| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 78
First pagePrevious page12345678Next pageLast page
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
PRISTOJNOSTI ORGANOV PRI SPREJEMANJU LETNEGA POROČILA V ZADRUGI
Janja Potočnik, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Zadruga je zaradi svojega namena in ciljev, ki jih zasleduje pri delovanju specifična skupnost oseb, ki so povezne zaradi zadovoljevanja svojih skupnih gospodarskih, socialnih in kulturnih potreb. Zadruge se razlikujejo glede na vrsto, velikost, dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo in druge lastnosti, vse pa imajo enak namen in cilj, to je zadovoljevati potrebe svojih članov in povečevati njihove gospodarske koristi. Vodenje, upravljanje in nadzor so funkcije, ki jih v zadrugi opravljajo člani, ki so izvoljeni v upravni in nadzorni odbor. Najvišji organ s pristojnostmi za odločanje o najpomembnejših odločitvah za zadrugo pa je občni zbor, ki ga sestavljajo vsi člani zadruge. Tako kot drugi poslovni subjekti mora tudi zadruga ob koncu poslovnega leta sestaviti letno poročilo. Računovodstvo zadruge se nekoliko razlikuje od računovodenja v gospodarskih družbah, kar je predvsem posledica organiziranosti zadruge in sestave kapitala, posredno pa tudi namena zadruge. Postopek sprejemanja letnega poročila v zadrugi je večstopenjski proces, pri katerem sodelujejo organi upravljanja in vodenja. Upravni odbor pripravi letno poročilo in ga preda nadzornemu odboru, ta pa ga pregleda, poda svoje mnenje in ga preda občnemu zboru v sprejem. Primerjava organiziranosti zadrug v drugih državah EU pokaže, da se zadruge med seboj bistveno ne razlikujejo. Čeprav se pojavijo razlike v nekaterih pristojnostih organov, omejitvah za sklepčnost in podobnih podrobnostih, ki jih določa državna zakonodaja, je vsem skupno zagotavljanje gospodarskih, socialnih in kulturnih koristi za člane. Tudi pri postopku sprejemanja letnega poročila med zadrugami v državah EU ni bistvenih razlik. Zelo podobna oblika organiziranosti se pojavi pri delniški družbi; primerjava je pokazala, da je postopek sprejemanja letnega poročila v delniški družbi zelo podoben postopku v zadrugi. Razlika se pojavi le pri zadnji stopnji, sprejetju, ki ga v zadrugi opravi občni zbor, v delniški družbi pa že nadzorni svet. Kljub razlikam pa je izdelava letnega poročila za vse zadruge in druge gospodarske subjekte obvezna in zelo pomembna.
Keywords: zadruga, organi zadruge, pristojnosti organov zadruge, letno poročilo, sprejemanje letnega poročila
Published: 09.06.2010; Views: 1604; Downloads: 232
.pdf Full text (684,67 KB)

9.
NALOGE EVROPSKE CENTRALNE BANKE IN NACIONALNIH BANK V EVROSISTEMU
Simona Lampret, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Združevanje Evrope, ki se je pričelo leta 1951, je svoj razvoj nadgrajevalo iz leta v leto. Velik korak so takratne države članice EU naredile leta 1990, ko se je s prvo fazo začelo ustvarjanje Ekonomske in monetarne unije — EMU. Brez razvoja EMU, tudi Evrosistem ne bi obstajal, saj tretja faza EMU sloni prav na osnovi skupne denarne valute — evru in s tem tudi na izvajanju skupne denarne politike, za katero je odgovorna ECB. Zato je v drugem poglavju diplomske naloge na kratko opisana pot od začetka združevanja evropskih držav in ustvarjanja EMU, vse do danes, ko imamo v EU (i) Evropski sistem centralnih bank (ECSB), v katerem so vse NCB držav EU z ECB na čelu in (ii) Evrosistem, ki predstavlja centralnobančni sistem, v katerem so NCB držav članic EU, ki so uvedle evro ter »srce« sistema — ECB. Podrobneje so pregledani cilji in naloge, ter strategije in taktike doseganja teh zastavljenih ciljev in izpolnjevanja dotičnih nalog. Poglavitni cilj Evrosistema je ohranjanje stabilnosti cen, ki pa ga Evrosistem izpolnjuje predvsem z opredelitvijo in izvajanjem denarne politike evroobmočja. Evrosistem je centralnobančni sistem, ki upošteva načelo decentralizacije. V tretjem poglavju je tako predstavljena delitev dela v Evrosistemu. Vse NCB držav evroobmočja so vključene v ta sistem, kamor vsaka posamezna NCB prispeva svoj delež pri izpolnjevanju ciljev in nalog Evrosistema. Vendar za vse NCB Evrosistema veljajo enaka pravila in zakoni, ki jih določajo Pogodba EU, Statut ESCB/ECB in drugi predpisi, smernice in sklepi. Prav tako vse NCB Evrosistema vodi in nadzoruje ECB, ki postavlja pravila, sprejema strateške odločitve in NCB narekuje delovanje v skladu z doseganjem poglavitnega cilja Evrosistema. V četrtem poglavju so obravnavane finančne prilagoditve NCB ob vstopu v Evrosistem. Za vse NCB veljajo enaka pravila, ki pa se z dogovori in odobritvijo ECB od države do države nekoliko prilagajajo, vendar samo, če ima posamezna država članica, ki je vstopila v evroobmočje zares utemeljene razloge. BS se je tako kot ostale NCB, ki so vstopile v Evrosistem, morala finančno prilagoditi zahtevam ECB. Vsi izračuni, količine in odstotki, ki so jih NCB dolžne vplačati ali prejeti, temeljijo na izračunanem kapitalskem ključu, ki je drugačen in edinstven za vsako NCB ESCB posebej. Kapitalski ključ se namreč prilagaja vsakih pet let ali, ko se nova država pridruži EU, zato se izračunava za vsako NCB EU. Kapitalski ključ določa tudi količino in obseg izdaje evrobankovcev in kovancev, ki jih lahko izda posamezna NCB Evrosistema.
Keywords: Evrosistem, Evropska centralna banka, nacionalne centralne banke evroobmočja, centralnobančni sistem, načelo decentralizacije, monetarna politika, evro, kapitalski ključ, sodelovanje, organi odločanja ECB, Statut ESCB/ECB, Banka Slovenije
Published: 04.08.2010; Views: 2247; Downloads: 294
.pdf Full text (791,63 KB)

10.
MOŽNOST UPORABE MENEDŽERSKIH METOD NA RAVNI LOKALNE UPRAVE
Mojca Guzej, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Menedžment pomeni proces vodenja organizacije k izidom. Je sinonim za načrten proces ustvarjanja, spodbujanja in vzdrževanja tistih pozitivnih lastnosti, ki organizaciji omogoča dosego zastavljenih ciljev. Ključno vlogo pri sprejemanju odločitev ima vrhovni menedžment, ki mu pri odločanju lahko pomaga poznavanje sodobnih metod menedžmenta. Te metode morajo biti med seboj povezane in pretežno v funkciji razvoja kakovosti omogočajo uporabo tudi na področju javne uprave, tako tudi občine, kot temeljne samoupravne lokalne skupnosti. Lokalna samouprava pomeni pravno, funkcionalno in teritorialno lokalno skupnost, ki je hkrati organizacijska, informacijska in gospodarska skupnost, ki rešuje zelo obsežne in raznovrstne naloge, pri čemer je vloga menedžmenta ključnega pomena. Pomen in vloga menedžmenta sta zlasti v ospredju, ko se od občinskih organov zahteva vse večja učinkovitost in racionalnost dela ter ustvarjalni odnos do pretežno omejenih lokalnih virov. Izkušnje pa kažejo, da menedžerji v lokalnem okolju porabijo preveč časa in energije z zagotavljanjem, da se delo opravlja pravilno in skladno z zakonodajo, premalo pozornosti pa se namenja vprašanju, katero delo je pravo in ga je treba opraviti najprej glede na vedno hitrejše spremembe, ki nastajajo v procesu razvoja lokalne samouprave. V Sloveniji imamo 193 občin, od tega je 11 mestnih občin, ki štejejo od 20 tisoč (Murska sobota) pa do 268 tisoč prebivalcev (Ljubljana), medtem ko najmanjša slovenska občina šteje le 353 prebivalcev (Hodoš). Rečemo lahko, da je vsaka občina razvojna eniteta zase, kar pomeni, da ne velja za vse neka splošna razvojna resnica, ki je uporabna za vsako priložnost. Vsaka od njih potrebuje namreč svoj organizacijski model, ki ga je treba vedno znova potrjevati in prilagajati potrebam, zahtevam in interesom občanov in zakonodaje. Uspešnost takega organizacijskega modela pa je v največji meri odvisna prav od menedžmenta oz.lokalnih menedžerjev.
Keywords: Ključne besede: menedžment, javna uprava, lokalna samouprava, občina oz. lokalna skupnost, občinski organi, občinska uprava, občani, strategija, dolgoročni cilji, učinkovitost, uspešnost, kakovost, sodobna informacijska tehnologija;
Published: 16.08.2010; Views: 1669; Downloads: 129
.pdf Full text (422,17 KB)

Search done in 0.15 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica