| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Garantna dolžnost kot podlaga za neprava opustitvena kazniva dejanja
Sara Kovačič, 2021, diplomsko delo

Opis: Pri splošnem pojmu kaznivega dejanja gre za teoretičen koncept in ne za konkretno kaznivo dejanje. Splošni pojem kaznivega dejanja zajema točno določene splošne in vsem kaznivim dejanim skupne značilnosti, ki jih mora vsebovati tudi vsako konkretno kaznivo dejanje. Če jih ne vsebuje preostane zgolj zaključek, da kaznivo dejanje kot tako ne obstaja in tudi kazenske odgovornosti zanj nihče ne prevzame. Splošni pojem kaznivega dejanja ima torej točno določene elemente in določen vrstni red med njimi, ki ga je potrebno obvezno upoštevati pri vsakem posameznem kaznivem dejanju, to pa so voljno ravnanje človeka, bit inkriminacije, protipravnost in krivda. Samo ravnanje človeka in ne ravnanje živali ali delovanje višje sile, lahko postane kaznivo dejanje, predpostavka pa je, da gre za voljno ravnanje, torej tako, ki ga ima človek v oblasti. Najpogosteje se pravna praksa srečuje s kaznivimi dejanji, izvršenimi v storitveni obliki, vendar kazensko pravo tudi pasivnost obravnava kot ravnanje. Skupno ime za pasivna ravnanja, ki ogrožajo kazenskopravne dobrine so opustitve, te se pa naprej delijo na prave in neprave opustitve. Skupno obema je, da posameznik ni preprečil nastanka prepovedane posledice, vendar bi to moral storiti, razlika pa je v tem, da bo oseba za nepravo opustitveno kaznivo dejanje odgovarjala zgolj tedaj, ko ji bo dokazana posebna življenjska zveza v razmerju do žrtve, iz katere izhajajo določene odgovornosti. Ta življenjska zveza se imenuje garantna dolžnost, ki pa ni posebej urejena v kazenskem zakonu. Nosilec garantne dolžnosti se imenuje garant, položaj osebe v razmerju do žrtve pa se imenuje garantni položaj. Garantne dolžnosti je potrebno iskati v področnih zakonih ali drugih aktih, ki urejajo tisto razmerje, s katerim ima pravosodje opravka. Garanti varnosti postanejo posamezniki tudi s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi, v ospredju predvsem učitelji, policisti in poklicni vozniki.
Ključne besede: diplomske naloge, kaznivo dejanje, storitev, opustitev, garantna dolžnost
Objavljeno: 19.10.2021; Ogledov: 120; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (580,02 KB)

2.
Prostovoljni odstop od kaznivega dejanja
Katarina Jalovec, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja kazenskopravni prostovoljni odstop, njegove značilnosti in pogoje za uporabo. Kaznivo dejanje lahko ostane neizvršeno po storilčevi volji ali pa zaradi objektivne nezmožnosti dokončanja zakonskih znakov kaznivega dejanja. V primeru, da kaznivo dejanje ni izvršeno v celoti zaradi storilčeve odločitve, govorimo o prostovoljnem odstopu od kaznivega dejanja. Prostovoljni odstop se tesno povezuje s poskusom izvršitve kaznivega dejanja, saj od dokončanega kaznivega dejanja ni več mogoče odstopiti. V zvezi s tem pojasnjujem razliko med poskusom in prostovoljnim odstopom, pri katerem posledica ne nastane iz subjektivnih razlogov, ter dalje razliko med možnostjo prostovoljnega odstopa pri dokončanem in nedokončanem poskusu. Omenjam tudi t. i. nekavzalni prostovoljni odstop in poseben primer, ko storilec prostovoljno odstopi od dokončanja kaznivega dejanja, vendar posamezna izvršitvena dejanja predstavljajo kakšno drugo samostojno kaznivo dejanje. V sledečem delu predstavljam tudi udeležence pri kaznivem dejanju in zahteve za sklicevanje na institut prostovoljnega odstopa pri njih. V diplomskem delu ločujem tudi opustitvena kazniva dejanja od storitvenih ter preučujem možnosti in pogoje za upoštevanje določb instituta prostovoljnega odstopa pri opustitvenih kaznivih dejanjih, del zaključnega dela pa namenjam tudi neuspelemu prostovoljnemu odstopu in prostovoljnemu odstopu od trajajočih kaznivih dejanj.
Ključne besede: poskus, dokončan poskus, nedokončan poskus, prostovoljni odstop, nekavzalni prostovoljni odstop, trajajoča kazniva dejanja, prava opustitev, neprava opustitev.  
Objavljeno: 24.09.2018; Ogledov: 1071; Prenosov: 234
.pdf Celotno besedilo (661,35 KB)

3.
Izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj zunaj stečaja v novejši praksi Vrhovnega sodišča RS
Maja Ovčak Kos, Žiga Razdrih, 2015, strokovni članek

Opis: Avtorja v prispevku obravnavata posamezna vprašanja v zvezi z izpodbijanjem dolžnikovih pravnih dejanj zunaj stečaja. Osrednja raziskovalna pozornost je namenjena predstavitvi aktualne prakse Vrhovnega sodišča RS s tega področja in njenemu kritičnemu ovrednotenju. Ukvarjata se s problematiko vsebine tožbenega zahtevka paulijanske tožbe, obsega razjasnjevalne dolžnosti sodišča pri oblikovanju pravilnega tožbenega zahtevka, nasprotne izpodbojne tožbe, opustitve procesnega dejanja kot izpodbojnega pravnega dejanja, neplačevitosti dolžnika kot objektivnega pogoja izpodbijanja, ustanovitve omejene stvarne pravice v korist odsvojitelja nepremičnine, z razmerjem paulijanske tožbe do ničnosti kot splošne oblike neveljavnosti pogodb ter vprašanjem upnikove izbire pravilnega pravnega varstva. Svoje ugotovitve med drugim skleneta s predlogom za spremembo zakonske ureditve instituta izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj zunaj stečaja.
Ključne besede: stečaj, dolgovi, dolžniki, tožbe, sodna praksa, izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj zunaj stečaja, sodna praksa, tožbeni zahtevek paulijanske tožbe, paulijanski ugovor, opustitev procesnega dejanja, neplačevitost dolžnika, razmerje do splošnih oblik neveljavnosti pogodb
Objavljeno: 02.08.2018; Ogledov: 716; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (451,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Vpliv odločbe v zadevi "Lambert in ostali proti Franciji" na slovensko zakonodajo
Matej Galić, 2017, diplomsko delo

Opis: Človekovo življenje lahko ponazorimo s časovno premico limitirano z začetkom in koncem. Začetek predstavlja rojstvo, konec pa smrt. Smrt je namreč tako kot rojstvo biološki proces, ki doleti vsakega človeka, enega prej, drugega pozneje. Napredovanje medicine, zlasti intenzivne je omogočilo premik ločnice med življenjem in smrtjo v smeri življenja in preložilo smrt za določen čas. V življenju pa pride do situacije, ko je prelaganje smrti nesmiselno oz. v breme posameznika in je dobro ločnico premakniti v smeri smrti. To prihaja v poštev pri bolnikih, pri katerih je bolezen prešla že v takšen stadij, ko jim intenzivno zdravljenje več ne koristi, k večjemu jim je v breme zato se prikaže možnost ukinitve le-te ali pri trajno vegetativnih pacientih. O tem je govora v diplomski nalogi, ki je sestavljena iz treh poglavij. V prvem poglavju je predstavljena zadeva Lambert in ostali proti Franciji, ki se je znašla pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP), in katere odločitev velikega senata je razburkala evropsko in s tem slovensko javnost z vidika varstva pacientovih pravic. ESČP je namreč potrdilo sodbo francoskega državnega sveta (Conseil d'État) in odločilo, da Francija z odklopom sonde ter posledično prenehanjem umetnega hranjenja in hidriranja Lamberta, ki bi povzročilo njegovo postopno smrt, ne bi kršila 2. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah. V drugem poglavju diplomske naloge je predstavljen pogled slovenskega zakonodajalca na dano sodno zadevo oz. kako je v Sloveniji zagotovljeno varstvo pravic na smrt bolnih bolnikov. Pri tem izhaja, da sta evtanazija, ki je v kazenski zakonodaji obravnavana kot uboj in (zdravnikova) pomoč pri samomoru absolutno prepovedani, in da je življenje kot temeljna človekova pravica zavarovana ne samo z Ustavo RS in mednarodnimi akti temveč tudi s številnimi zakoni, kjer ima posebno vlogo od leta 2008 Zakon o pacientovih pravicah. Dano področje so še bolj poglobila in opredelila Etična priporočila za odločanje o zdravljenju in paliativni oskrbi bolnika ob koncu življenja v intenzivni medicini, s tem da so ločila evtanazijo kot umotno povzročeno smrt iz usmiljenja pri umirajočih oz. neozdravljivo bolnih ljudeh od opustitve ali odtegnitve zdravljenja pri bolnikih, za katere takšno zdravljenje predstavlja le še veliko breme in trpljenje. Določajo namreč, da je v takem primeru bolnika potrebno vključiti v proces paliativne oskrbe, kjer se mu lajša trpljenje in se ga pripravlja na poslednjo pot- smrt. V zadnjem tretjem poglavju pa je na kratko predstavljeno slovensko društvo Hospic, ki deluje z izključnim namenom nudenja oskrbe težko bolnim oz. umirajočim ljudem ter moralno oporo njihovim svojcem. V diplomski nalogi je ugotovljeno, da se slovenska zakonodaja pokriva s francosko zakonodajo t.j. zakonodajo države, kjer se je zadeva odvijala, glede varstva pravic neozdravljivo bolnih ali umirajočih bolnikov, in da je le-to urejeno v skladu z standardi ustreznega varstva pacientovih pravic.
Ključne besede: zadeva Lambert in ostali proti Franciji, evtanazija, paliativna oskrba, smrt, odtegnitev ali opustitev zdravljenja
Objavljeno: 30.10.2017; Ogledov: 855; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

5.
NEPRAVA OPUSTITEV: INGERENČNA ODGOVORNOST
Luka Tomazin, 2014, diplomsko delo

Opis: Središče diplomskega dela predstavlja kazenskopravno dogmatično najbolj kompleksna oblika izvršitvenega ravnanja: neprava opustitev. Ta vrsta izvršitve je v Sloveniji primerjalnopravno relativno slabo teoretično obdelana. Zaradi obsežnega področja obravnave je diplomsko delo osredotočeno zgolj na t. i. ingerenčno odgovornost, ki sodi v skupino – izhajajoč iz sodobnega teoretičnega pristopa – nadzorstvenih garantnih dolžnosti. Ker je institut ingerenčne garantne dolžnosti razvila nemška kazenskopravna teorija (na katero je slovensko kazensko pravo tesno naslonjeno), predstavljajo glavno oporo obravnavi ingerenčne odgovornosti dognanja nemških avtorjev, ki so ingerenco dodobra razdelali, še posebej v primerjavi s slovensko teorijo splošnega dela kazenskega prava. Uporabljena je torej predvsem primerjalnopravna metoda. Začenši s splošno razmejitvijo med storitvijo in opustitvijo ter pravo in nepravo opustitvijo, ki ji sledi kritičen pogled na normativno ureditev neprave opustitve v splošnem delu Kazenskega zakonika, se preide do osrednjega dela, ki ga predstavlja ingerenčna odgovornost. Diplomsko delo se tako dotakne objektivne pripisljivosti in zahtevane kvalitete predhodnega ravnanja. Temu sledi – upoštevajoč s predhodnim ravnanjem ustvarjen vir nevarnosti – pregled različnih situacij neobstoja in obstoja garantne dolžnosti ter vprašanje garantne dolžnosti v primeru naklepnega ravnanja, kjer je želeno posledico še mogoče preprečiti. V nadaljevanju pa se zagovarja ustrezno kazenskopravno prepoznavo prekomernega točenja alkoholnih pijač kot predhodnega ravnanja, s katerim se ustvari vir nevarnosti. V sklepu pa je podana ugotovitev, da imamo s pomočjo dognanj nemške kazenskopravne teorije ingerenco zelo nadrobno razdelano, neobičajno majhna pa se zdi aktivnost s strani sodne prakse pri uporabi tega kazenskopravnega instituta. Zaenkrat pri nas ni moč najti strokovne publikacije s podobno vsebino.
Ključne besede: Opustitev, neprava opustitev, ingerenčna odgovornost, ingerent, predhodno ravnanje, vir nevarnosti.
Objavljeno: 15.12.2014; Ogledov: 2628; Prenosov: 464
.pdf Celotno besedilo (540,54 KB)

6.
KDAJ POSTANE ZDRAVNIŠKO ZDRAVLJENJE PREDMET KAZENSKOPRAVNE GRAJE?
Igor Weindorfer, 2012, magistrsko delo/naloga

Opis: Narava zdravniškega dela je taka, da se zdravniki pogosto znajdejo v situaciji, kjer so sekunde odločilnega pomena in mora biti reakcija ukrepanja hitra, učinkovita, zdravljenje pa kakovostno, z največjo mero znanja, usposobljenosti, etičnosti in znanstvenosti. Naloga pravne in medicinske veje je zavarovanje in zaščita zdravja posameznika. Ko se navedeni panogi križata, pride do stičišča med medicino in pravom. Prav zaradi stične točke morajo zdravniki pri svojem delu spoštovati zdravstveno zakonodajo, ki pacientu pripisuje pravice, pri tem pa svoje delo opraviti v skladu z dolžnostjo in profesionalnostjo. V primeru, ko pride do nasprotij in neskladij pri zdravljenju, vstopi v ospredje institut kazenske in ali civilne odgovornosti zdravnika, ki poskuša »zabrisati« nastalo škodo, vendar pa nobena zakonodaja ne more izsiliti poklicne predanosti, plemenitosti, osebnih lastnosti in humanosti zdravnikov pri svojem delu. V začetnem delu magistrskega dela bom pregledal pomembnejšo slovensko in mednarodno zdravstveno zakonodajo iz katere se črpajo pravice in dolžnosti pacienta na eni in pravice in dolžnosti zdravnika na drugi strani. Nato bom podrobneje predstavil zdravstvene institute, kot so ugovor vesti, obrezovanje moških, evtanazija, umetna prekinitev nosečnosti ter posledične poškodbe na zarodku, nedovoljene eksplantacije in kdaj v navedenih primerih nastopi kazenskopravna odgovornost zdravnikov. Nadalje bom preko medijsko razvpitega primera »Nekrep«, ki se vodi pred mariborskim Okrožnim sodiščem, ovekovečil malomarno zdravljenje zdravnika. Zaključek raziskovanja bom posvetil delu izvedencev medicinske stroke, ki so s svojimi mnenji sodiščem v pomoč pri presoji odškodninske ali kazenske odgovornosti v primeru, ko gre za zdravnika v vlogi (ob)toženca.
Ključne besede: kazensko pravo, zdravniška odgovornost, malomarno zdravljenje zdravnika, zapleti v medicini, evtanazija, ugovor vesti, obrezovanje moških, opustitev zdravniške pomoči, eksplantacija, pravice in dolžnosti zdravnika in pacienta
Objavljeno: 01.02.2012; Ogledov: 2631; Prenosov: 726
.pdf Celotno besedilo (729,88 KB)

7.
OPROSTITEV ODGOVORNOSTI PO KONVENCIJI ZDRUŽENIH NARODOV O POGODBAH O MEDNARODNI PRODAJI BLAGA
Tatjana Božič, 2011, diplomsko delo

Opis: Konvencija Združenih narodov o mednarodni prodaji blaga (CISG) temelji na načelu stroge odgovornosti in teži k izpolnitvi obligacij, zato le izjemoma, v točno določenih primerih, dopušča izključitev odgovornosti. IV. odsek IV. poglavja, i.e. čl. 79 in 80 CISG določata, pod katerimi pogoji se lahko stranka, ki ni izpolnila pogodbe, razbremeni odgovornosti. Čl. 79 CISG omogoča dolžniku, ki krši svoje pogodbene obveznosti, da se razbremeni odgovornosti v kolikor dokaže, da je bila neizpolnitev posledica nepredvidljive in nepremostljive ovire, izven njegovega nadzora. V kolikor je neizpolnitev posledica neizpolnitve s strani tretje osebe, ki jo je dolžnik angažiral pri izpolnitvi dela ali celotne pogodbe, bo dolžnikova odgovornost izključena le v kolikor bo šlo za oviro, izven njegovega nadzora ter v kolikor tudi tretja stran, ki ji je bilo sodelovanje pri izpolnitvi zaupano, izpolnjuje kriterije za oprostitev. Kadar ovira le začasno prepreči izpolnitev pogodbe, velja oprostitev le za čas, ko ovira traja. Da bi lahko upnik izvršil pravna sredstva, ki so mu na voljo po CISG je nujno, da dolžnik, katerega izpolnitev je ovirana ali preprečena, o tem obvesti upnika, saj bo v nasprotnem primeru odgovarjal za škodo, ki bi mu zaradi opustitve notifikacije nastala. Oprostitev odgovornosti po čl. 79 CISG se nanaša le na oprostitev dolžnosti plačila odškodnine. Na ostala pravna sredstva, ki jih ima upnik po CISG, določba ne vpliva in je prost pri tem, da jih izvrši. Druga določba IV. odseka, i.e. čl. 80 CISG preprečuje, da bi se upnik skliceval na dolžnikovo neizpolnitev, če jo je povzročil sam s svojim dejanjem ali opustitvijo. Določba poleg odškodninske odgovornosti izključuje tudi druga pravna sredstva, ki jih CISG nudi upniku.
Ključne besede: CISG, oprostitev odgovornosti, kršitev pogodbe, neizpolnitev, odškodnina, ovira izven nadzora stranke, ravnanje ali opustitev upnika
Objavljeno: 16.11.2011; Ogledov: 2890; Prenosov: 236
.pdf Celotno besedilo (992,87 KB)

8.
METODE DOLOČANJA STANJA NAPOLNJENOSTI BATERIJ
Simon Vučko, 2010, diplomsko delo

Opis: Uvodoma so predstavljene polnilne baterije s poudarkom na litij-ionski LiFePO4 bateriji in najbolj pogoste metode določanja stanja napolnjenosti baterij. Prikazana in izdelana je eksperimentalna shema za določanje karakteristik baterij pri različnih pogojih delovanja. Izdelano je bilo eksperimentalno polnilno-praznilno vezje in eksperimentalna mini temperaturna komora za simuliranje obratovanja baterije pri različnih temperaturah. Prikazani so tudi rezultati meritev s programom LabVIEW, iz katerih je mogoče določati napolnjenost baterij in uspešnost delovanja algoritma. V teoretičnem delu ekonomskega dela diplomskega dela smo se na kratko posvetili tematiki vedenja in zadovoljstva odjemalcev. V empiričnem delu je bila s pomočjo spletne ankete izvedena raziskava vedenja in zadovoljstva odjemalcev baterijsko napajanih naprav, katero smo zaključili z analizo dobljenih rezultatov.
Ključne besede: : določanje stanja napolnjenosti baterij, litij-ionska LiFePO4 baterija, galvanostatsko prekinitvena titracijska tehnika, napetost odprtih sponk, gonilnik LabVIEW, vedenje odjemalcev, raziskovanje vedenja odjemalcev, zadovoljstvo odjemalcev, pričakovanja odjemalcev, merjenje zadovoljstva, uporaba in opustitev izdelka.
Objavljeno: 05.01.2011; Ogledov: 2221; Prenosov: 275
.pdf Celotno besedilo (8,72 MB)

9.
PRAVNO VARSTVO ŽIVALI PRED MUČENJEM: PRIMERJALNI PREGLED UREDITVE V DRUGIH DRŽAVAH IN REŠITVE PRIMERNE ZA IZBOLJŠANJE SLOVENSKE ZAKONODAJE
Tina Tement, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavana slovenska pravna ureditev varstva živali pred mučenjem, pri čemer je poudarek na analiziranju rešitev, ki bi to ureditev lahko izboljšale. Najprej je predstavljen sam pravni položaja živali, kot ga opredeljujejo teoretiki ter stanje na področju pozitivnopravnega priznavanja pravic živali (tj. lastnosti omejenega ali pasivnega pravnega subjekta z določenimi upravičenji, ne pa obveznostmi) v Sloveniji in tujini. Avtorica ugotavlja, da je moralne in teoretične podlage sistema živalskih pravic še potrebno utrditi, da bi ga lahko celovito izgradili ter naredili vzdržnega, do takrat pa je potrebno še naprej izpopolnjevati sistem zaščite živali. Sledi predstavitev obstoječega slovenskega sistema pravne zaščite živali pred mučenjem, pri čemer avtorica opozarja na njegove pomanjkljivosti, in sicer zlasti na nejasnosti pri opredeljevanju posameznih prepovedanih oblik mučenja, na potrebo po zakonski prepovedi nekaterih novih oblik povzročanja trpljenja živalim ter po drugi strani na neumestnost določb, ki dopuščajo trpljenje živali za doseganje tako neprimernih in nevrednih ciljev kot sta estetika ali prihranek denarja. Posebej izpostavlja trenutno najbolj aktualno in perečo problematiko izvršljivosti slovenske zakonodaje o varstvu živali pred mučenjem, kjer so spremembe najnujnejše. Avtorica nadalje analizira ureditev varstva živali pred mučenjem v nekaterih drugih državah ter identificira najboljše primerjalnopravne rešitve. Na tej podlagi podaja teze ter predloge za spremembe slovenske zakonodaje na tem področju. V tej zvezi med drugim predlaga uvedbo kazenskopravnega sankcioniranja mučenja živali iz malomarnosti ter odgovornosti skrbnika živali za dovolitev mučenja oz. opustitev ukrepov za preprečitev mučenja vsaj za prekršek mučenja živali. Podrobno se posveti pripravi najustreznejših predlogov rešitev za izboljšanje nadzorstva nad izvajanjem zakonodaje o varstvu živali pred mučenjem in v tem okviru možnostim uvedbe t.i. »živalske policije« (animal police), kot jo poznajo v tujini, tudi pri nas. Pri tem pride do sklepa, da bi bilo najbolje, da bi se takšna organizacija, namenjena izključno opravljanju nadzora nad izvajanjem zakonodaje o zaščiti živali, organizirala v okviru državne uprave. Namesto ustanovitve novega organa v sestavi ministrstva, pristojnega za veterinarstvo predlaga reorganizacijo že obstoječih organov znotraj VURS ter ustanovitev zavetišč v njihovem okviru oziroma vzpostavitev tesnega sodelovanja z obstoječimi zavetišči. Po njeni zamisli bi znotraj takšne organizacije nadzorstvo samostojno ali skupaj z uradnimi veterinarji opravljali uniformirani »uradni nadzorniki za zaščito živali«, kot je poimenovala osebe, ki bi za opravljanje tovrstnega dela morale izpolnjevati milejše pogoje kot uradni veterinarji. Tem bi poleg obstoječih pravic in dolžnosti podelila nekatera nova pooblastila. Na koncu je predmet razprave kaznovalna politika. V tej zvezi avtorica opozarja na potrebo po zvišanju obstoječih sankcij za prekrške mučenja živali, ki so nezadostne in tudi primerjalno med najnižjimi ter zato ne morejo delovati preventivno. Predlaga še uvedbo dveh novih sankcij, tj. sankcijo prepovedi imetništva živali ter sankcijo psihološkega svetovanja za kaznivo dejanje mučenja živali tudi poleg izrečene denarne ali zaporne kazni.
Ključne besede: pravice živali, varuh pravic živali, mučenje živali, društva s področja zaščite živali, zavetišča za živali, mučenje živali iz malomarnosti, odgovornost skrbnika živali za dovolitev mučenja oz. opustitev ukrepov za preprečitev mučenja, živalska policija, prepoved imetništva živali, psihološko svetovanje.
Objavljeno: 20.04.2010; Ogledov: 8331; Prenosov: 1070
.pdf Celotno besedilo (574,96 KB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici