1. Uporaba podatkov iz nosljivih naprav za optimizacijo izvedbe opravil : zaključno deloMitja Sanković, 2019, diplomsko delo Opis: In the thesis, we showed the development of a mobile application for mobile devices that
use the Android operating system. We explained the shortest route problem explained
some of the various implementations and their differences. We presented the use of the
GPS module for retrieving the users location and its implementation in the shortest route
algorithm of choice. The application also demonstrates the communication between the
device and a server for registering users and saving of the created tasks. For the
implementation of the application we used Java for Android while the server side was
implemented using the Django Framework which is written in Python.
Ključne besede: Android, genetski algoritem, mobilne naprave, opravila, najkrajša pot
Objavljeno v DKUM: 20.08.2019; Ogledov: 1190; Prenosov: 120
 Celotno besedilo (1,62 MB) |
2. Upravljanje aktivnosti uporabnikov s pomočjo jezika za avtomatizacijo procesovGorazd Berghaus, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo predstavili vlogo uporabnikov v avtomatiziranih poslovnih procesih. Opisali smo izvršljiv jezik BPEL, ki je osnova za avtomatizacijo poslovnih procesov in predstavili vlogo uporabnikov v le teh. Nadalje smo raziskali predlagani dodatni specifikaciji za standardizacijo človeških aktivnostih v poslovnih procesih. To sta WS-HumanTask, ki definira uporabniško aktivnost in BPEL4People, ki umesti novo aktivnost v izvršljiv jezik za poslovne procese BPEL. V praktičnem delu smo na preprostem scenariju prikazali vlogo uporabnikov v poslovnih procesih brez dodatnih specifikacij, kajti uporabljena programska orodja še niso podpirala le teh. Tako smo lahko na dejanskem primeru prikazali dejanske prednosti, ki jih pridobimo s standardi oziroma specifikacijami.
Ključne besede: BPEL, BPEL4People, WS-HumanTask, avtomatizirani poslovni procesi, uporabniška opravila, uporabniki v poslovnih procesih
Objavljeno v DKUM: 22.09.2016; Ogledov: 1030; Prenosov: 105
Celotno besedilo (1,66 MB) |
3. OPTIMIZACIJA PRIPRAVNO ZAKLJUČNIH ČASOV V PODJETJU LTH CASTINGS D.O.O.Anton Pintar, 2013, diplomsko delo Opis: Za konkurenčnost podjetja je zaradi čedalje hitrejšega naraščanja raznolikosti proizvodov in krajšanja dolžine serij skrajšanje pripravno zaključnih časov na strojih (SMED) ključnega pomena. Podjetje lahko le s svojo fleksibilnostjo zadovolji potrebe kupcev, kar pa lahko zagotovi le s kratkimi pripravno zaključnimi časi.
V diplomski nalogi predstavljamo problem predolgih pripravno zaključnih časov v primeru livarne v podjetju LTH Castings, d. o. o., in možnost reševanja problema z metodo SMED. Kot primer smo analizirali skrajšanje pripravno zaključnih časov pri menjavi serije na tlačnem stroju v tlačni livarni. Rezultati analize so uporabni v večini primerov v naši proizvodnji.
Ključne besede: tlačna livarna, pripravno zaključni čas, metoda SMED, interna opravila in eksterna opravila.
Objavljeno v DKUM: 04.07.2013; Ogledov: 2553; Prenosov: 292
Celotno besedilo (4,69 MB) |
4. DOGODKOVNO VODENJE MEHATRONSKEGA SISTEMA Z MODULARNIMI KONČNIMI AVTOMATI STANJFranc Hanžič, 2013, doktorska disertacija Opis: Delo doktorske disertacije posega na interdisciplinarno področje vodenja mehatronskih objektov, ki združuje najnovejša znanja računalništva, elektrotehnike in strojništva. Zajeto je raziskovanje mehanskega, električnega in programskega sklopa, ki v celoti predstavlja vodenje avtomatskih drsnih vrat. Izrazito področje v tem delu zajema raziskavo in oblikovanje programske kode. Vključeni sta raziskava in razvoj robustnega vodenja avtomatskih drsnih vrat skupaj s tehnološko posodobitvijo krmilnega modula in z načrtovanjem cenovno ugodnega linearnega motorja.
Jedro dela obravnava oblikovanje programske kode s končnimi avtomati stanj za zanesljivejše delovanje in učinkovitejše vzdrževanje. Vendar pa omenjena metoda ni primerna za obširne sisteme zaradi velikega števila tranzicij (povezav med stanji) . Taka metoda torej preprečuje, da bi bila programska koda zanesljiva, pregledna in ustrezna za vzdrževanje. Zaradi njene enostavnosti so se raziskali načini, kako jo vključiti v obširne sisteme brez negativnih posledic, kot so prepleti tranzicij, nepreglednosti in nezanesljivosti. Cilj raziskovalnega dela je izdelati modularno programsko kodo z dogodkovnim načinom izvajanja na krmilnem sistemu z mikrokrmilnikom ARM Cortex M3. Predstavljeno je asinhronsko procesiranje več modularnih končnih avtomatov stanj s čakalno vrsto FIFO in sistemom s prekinitvenimi rutinami. Proces modularnih končnih avtomatov zajema sposobnost komuniciranja z drugimi napravami prek komunikacije CAN (Controller-Area-Network), upravljanja režimov, vodenja mehatronskega sistema (drsna vrata), generiranja referenčnega giba z S-obliko hitrosti ali mehko logiko, regulacije toka, hitrosti in položaja, upravljanja redundantnosti in varnosti na mehatronskem sistemu. Preučila se je implementacija programske kode po postopku končnih avtomatov stanj v programskem jeziku C. Cilj je doseči razumno in pregledno kodo v kateri bo vidno delovanje algoritma brez pomoči diagramov. Taki princip zagotavlja neposredno kontrolo programske kode. V nasprotnem primeru kontrola delovanja algoritma temelji na programski dokumentaciji, ki je odvisna od človeškega faktorja. Dokumentacija in programska koda sta si lahko nasprotni saj se ti pogosteje ne usklajata v enakem času. Do večjih sprememb lahko prihaja pri vzdrževanju programske kode ali pri menjavi kolektiva.
Raziskava vključuje izdelavo robustnega vodenja avtomatskih drsnih vrat. Trenutni objekt je zelo odvisen od človeškega faktorja, ki vpliva na kvalitetno vodenje vrat. Z robustnim sistemom pa bi se vodenje prilagajalo samostojno na zmogljivost samega sistema, oziroma bi se ta odvisnost zelo zmanjšala. Vključena je analiza obnašanja generatorja giba z S-obliko hitrosti in generatorja giba mehke logike. Oba načina sta proučena na odzivnosti in obnašanju regulacijskega sistema na objektu avtomatskih drsnih vrat. Proučil se je sistem vodenja, namenjen za spremenljivo breme, ter odzivnost in vplivi sunkov na pogonski mehanizem. Koncepti so potrjeni na prototipnem krmilniku in mehatronskem testnem objektu.
Mehatronski sistem (avtomatska drsna vrata) je voden z DC-motorjem prek zobatega jermenskega pogona. Krmilna enota upravlja motor s pomočjo informacij iz senzorjev. Obstoječi pogonski mehanizem vrat zahteva velik volumen, ki vpliva na vgradne možnosti v gradbeni objekt in na dizajn izdelka. Vse skupaj pa vpliva na arhitekte in lastnike, ki zahtevajo, da se bo izdelek čim bolj prilegal v objekt. Za dober dizajn in večjo vgradno prilagodljivost pa mora biti volumen pogona čim manjši. Tehnična slabost takega pogona je vzdrževanje in odvisnost kvalitete vodenja glede na vpetost jermena. Tega je težje vzdrževati pri veliki medosni razdalji pogona zaradi njegove obrabe in elastičnosti. Pri ohlapnem jermenu se izraziteje pojavljajo vibracije na mehanizmu. V najslabšem primeru zobati jermen preskoči zob na jermenici, kar privede do napačne položajne meritve. Ta je izvedena na pogonskem motorju. Tako je potrebno hitrosti vrat omejevati glede na težo vrat, ki pa je o
Ključne besede: modularni končni avtomati stanja, dogodkovno vodenje, generator zveznega gibanja, asinhronska opravila vodenja, ARM Cortex M3, DSP, robustno vodenje, vodenje drsnih vrat, oblikovalne metode programiranja, mehka logika, kontrola sile, sistemska redundantnost, linearni sinhronski motor
Objavljeno v DKUM: 27.06.2013; Ogledov: 2908; Prenosov: 198
Celotno besedilo (15,87 MB) |
5. NAČRTOVANJE IN UVEDBA SISTEMA ZA SKUPINSKO DELO V PODJETJU XBenjamin Tomažič, 2012, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi so obravnavani informacijski sistemi v podjetjih, njihove značilnosti in razvoj. V poslovnih informacijskih okoljih klasični način komunikacije z uporabo elektronske pošte več ne zadostuje za učinkovito komunikacijo. V takšnih okoljih so potrebni naprednejši sistemi za skupinsko delo, ki omogočajo hitrejšo, učinkovitejšo in varnejšo komunikacijo. Informacijski sistemi za skupinsko delo so računalniški sistemi, ki podpirajo sodelovanje skupine ljudi. Predstavljene so tri aplikacije za skupinsko delo s poudarkom na Novell Groupwise aplikaciji. Projektni pristop k izvajanju projekta je bistvenega pomena za uspešno izvedbo informacijskih projektov.
Praktični del diplomske naloge je osredotočen na uvedbo sistema za skupinsko delo v podjetju X. Opisane so pomankljivosti in težave obstoječega sistema za elektronsko pošto. Predstavljen je konkreten primer uvedbe sistema za skupinsko delo Groupwise v obstoječ informacijski sistem. Z Groupwise sistemom smo v podjetje uvedli zanesljiv, visoko razpoložljiv in varen sistem za skupinsko delo, ki omogoča varen oddaljen dostop do elektronske pošte, koledarja, stikov, opravil in dokumentov. Predstavljene so nekatere ključne prednosti novega sistema za skupinsko delo in nakazane možnosti nadaljnega razvoja.
Ključne besede: elektronska pošta, skupinsko delo, sistem za skupinsko delo, sodelovanje, sporočanje, imenik, koledar, opravila, dokumentni sistem, odjemalec, strežnik, omrežje, informacijski sistem, prenova informacijskega sistema.
Objavljeno v DKUM: 14.11.2012; Ogledov: 2122; Prenosov: 138
Celotno besedilo (1,13 MB) |
6. |
7. |
