1. Brezsenzorsko vodenje sinhronskega motorja s trajnimi magneti z uporabo programskega orodja scilab/ xcos : magistrsko deloDražen Baketarić, 2020, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu sta opisani načrtovanje in izvedba brezsenzorskega vodenja PMSM motorja z uporabo brezplačnega orodja Scilab/Xcos. Iz simulacijske sheme, ki je narejena v orodju Scilab/Xcos z uporabo brezplačnega vmesnika X2C, smo generirali C kodo ter jo uporabili v realnem času. Generirana C koda je v skladu z MISRA C pravili. Načrtovali in testirali smo prototip brezsenzorskega vodenja v simulacijski shemi in ga uporabili v realnem času. Za namen dokazovanja, da je Scilab lahko dovolj dobro nadomestilo za Matlab, smo dobljene simulacijske rezultate iz Scilaba primerjali z Matlab/Simulink-om. Za ocenitev vrednosti tokov in povratnih induciranih napetosti smo uporabili Luenbergerjev opazovalnik. Kot in hitrost smo izračunali iz povratnih induciranih napetosti z uporabo fazno zaklenjene zanke. Z eksperimentalnimi rezultati smo potrdili, da lahko z uporabo orodja Scilab načrtujemo dovolj dobre algoritme brezsenzorskega vodenja. Ključne besede: vodenje, regulacije, hitro načrtovanje prototipov vodenja, brezsenzorsko vodenje, Luenbergerjev opazovalnik, sinhronski motor s trajnimi magneti, Scilab/Xcos. Objavljeno v DKUM: 07.12.2020; Ogledov: 903; Prenosov: 150 Celotno besedilo (6,65 MB) |
2. Emulacija dinamične karakteristike baterije z vodenjem večvejnega stikalnega pretvornikaRok Pajer, 2020, doktorska disertacija Opis: Doktorska disertacija obravnava problem emulacij baterijskih paketov za uporabo v razvoju komponent za električna vozila (EV). Predstavljeni so vsi potrebni segmenti, od izbire in identifikacije modelov baterij, ki so primerni za izvajanje v realnem času, razvoja ustreznega pretvornika za emulacijo do razvoja emulacijskega algoritma. Predlagan emulacijski algoritem temelji na kaskadni strukturi, notranjo regulacijo tvorijo ločene regulacijske zanke vejnih tokov na osnovi drsnega režima. Zanke se izvajajo s konstantno stikalno frekvenco, mogoča je implementacija na digitalnih signalnih krmilnikih (DSP). Zaradi uporabe ocene motenj, dobljenih z diskretnimi opazovalniki motenj, je zagotovljeno sledenje drsni ravnini brez efekta drhtenja (angl. chattering). Tokovni regulatorji si delijo skupno referenco toka, zagotovljena je enakost tokov in dinamik, kar omogoča redukcijo sistema več vej pretvornika na sistem 2. reda. Zunanjo regulacijo zagotavlja napetostni regulator, ki ima vključen model emulirane baterije, kar omogoča replikacijo obnašanja baterije v frekvenčnem področju modela. Predkrmilje izhodnega toka v kombinaciji z opazovalnikom motnje, podobnim kot pri tokovni regulaciji, zmanjša vpliv bremena na obnašanje. Posebno je v nalogi obravnavan problem različnih bremen, predlagana so pravila nastavitve parametrov, ki zagotavljajo stabilnost pretvornika tudi ob priklopu bremen konstantne moči (CPL), ki so glavni porabniki v EV. Delovanje predlaganih algoritmov je potrjeno s simulacijami in z eksperimentalnim vezjem. Ključne besede: električna vozila (EV), emulacije baterij, vodenje v drsnem režimu, opazovalnik motnje, predkrmiljenje izhodnega toka, bremena konstantne moči (CPL) Objavljeno v DKUM: 01.10.2020; Ogledov: 1526; Prenosov: 180 Celotno besedilo (4,71 MB) |
3. Regulirana prožilna stopnja za močnostne tranzistorjeJanko Horvat, 2016, doktorska disertacija Opis: V doktorski disertaciji je obravnavano področje proženja močnostnih tranzistorjev v strukturah stikalnih pretvornikov za trakcijske pogone osebnih vozil. Naloga prožilne stopnje je kontrolirano preklapljanje in zaščita močnostnih tranzistorjev pod vsemi pogoji uporabe ter kontrolirano doseganje varnega stanja pretvornika.
Glede na študijo fizikalnih lastnosti močnostnih tranzistorjev in drugih za preklope relevantnih komponent stikalnega pretvornika so razviti napredni algoritmi in metode za prediktivno proženje, zaščito in opazovanje stanja močnostnega tranzistorja. Pri tem napredni algoritmi omogočajo brezsenzorsko ocenjevanje toka, temperature spoja in preostale življenjske dobe tranzistorja ter izbiro optimalnih strmin preklopov, kar omogoča zmanjšanje izgub, elektromagnetnih motenj in podaljša življenjsko dobo pretvornika.
Na podlagi zahtev naprednih algoritmov in metod je razvita strojna oprema prožilne stopnje s PLD-vezjem, ki omogoča implementacijo in preizkušanje le-teh in nudi osnovo za razvoj regulirane prožilne stopnje za serijsko uporabo. Ključne besede: močnostna elektronika, stikalni pretvornik, močnostni tranzistor, prožilna stopnja, opazovalnik, temperatura, toka, življenjska doba, elektromagnetne motnje, oblikovanje preklopa Objavljeno v DKUM: 07.07.2016; Ogledov: 1795; Prenosov: 221 Celotno besedilo (11,39 MB) |
4. ROBUSTNO BILATERALNO TELEOPERIRANJE S PROGRAMIRLJIVIM VEZJEM FPGAMarko Franc, 2013, doktorska disertacija Opis: V disertaciji je predstavljen regulacijski algoritem za skalirano bilateralno vodenje, ki je načrtovan v virtualnem modalnem prostoru in izpeljan po postopku vodenja v drsnem režimu. Takšen algoritem zagotavlja delovanje brez drhtenja, robustnost na motnje sistema in omogoča enostavno implementacijo. Poleg tega omogoča tudi skalirano bilateralno teleoperiranje, kar je potrebno, kadar gospodar in suženj nista enaka mehanizma. Za delovanje potrebuje regulacijski algoritem informacijo o položaju gospodarja/sužnja in zunanjih silah, ki delujejo na sistem.
Predlagana je uporaba analognih Hallovih senzorjev, ki so v današnjih časih že vgrajeni v ohišje nekaterih motorjev. S takšnimi senzorji je mogoče zagotoviti ustrezno informacijo o položaju in hitrosti. Predstavljeni so algoritmi za estimacijo položaja in hitrosti.
Izvedena je implementacija regulacijskega algoritma na FPGA vezju. Za FPGA vezje je značilna velika računska moč in paralelno izvajanje procesov, zaradi česar je mogoče doseči visoke frekvence vodenja. To se je že izkazalo kot pogoj za vrhunske sisteme vodenja. Za takšne sisteme so potrebne visoke lomne frekvence implementiranih filtrov. Ti filtri so pravi-loma vključeni za filtriranje vhodnih signalov, za meritev hitrosti in v nekaterih primerih tudi za estimacijo zunanje sile. Visoke lomne frekvence so pogoj tudi za zmogljivo bilateralno teleoperiranje. Zaradi omejenih strojnih virov FPGA vezja je pri zahtevnih sistemih potrebno skrbno načrtovati konfiguracijo logičnega vezja. V nasprotnem primeru je lahko razpoložljiva količina strojnih virov premajhna. V disertaciji je predstavljena načrtovalska metodologija, ki omogoča optimizacijo strojnih virov FPGA vezja in časa izvedbe procesov. Poleg tega takšna načrtovalska metodologija omogoča kratek čas načrtovanja.
Predlagana izvedba zmogljivega bilateralnega teleoperatorja, ki vključuje analogne Hallove senzorje in FPGA vezje, je eksperimentalno preizkušena. V ta namen je bil izdelan preprost eksperimentalni sistem. Eksperimenti vključujejo različne scenarije (prosto gibanje, dotik mehkega objekta in dotik trdega objekta) in različne vrednosti regulacijskih parametrov. Predlagana izvedba omogoča zmogljivo skalirano bilateralno teleoperiranje s kvalitetnim pre-nosom oddaljenega občutka dotika. Ključne besede: Teleoperiranje, bilateralno vodenje, haptika, vodenje v drsnem režimu, FPGA, Hallovi senzorji, meritev položaja, estimacija hitrost, PLL, opazovalnik zunanje sile Objavljeno v DKUM: 08.10.2013; Ogledov: 2803; Prenosov: 276 Celotno besedilo (9,68 MB) |
5. |
6. |