1. On structural universalsBojan Borstner, 1991, izvirni znanstveni članek Opis: Članek se ukvarja z ontologijo. Trdi se, da so lastnosti (relacije) osnovni gradniki realnosti. Poznane so vsaj tri različne teorije o naravi lastnosti: lastnosti kot popolne partikularije - Bergmann; lastnosti kot abstraktne partikularije - teorija tropov; lastnosti kot univerzalije. Avtor brani teoriji univerzalij pred različnimi ugovori. Rezultati te obrambe se uporabljajo v primeru strukturnih univerzalij proti dvema trditvama: (a) strukturne univerzalije so le mereološka vsota posameznih sestavljajočih univerzalij; (b) strukturne univerzalije so enostavne (nestrukturirane) lastnosti posameznih stvari - magija kot alternativa. Kot rešitev problema 'niti magija niti mereologija' je predlagana relacijska teorija strukturnih univerzalij, ki vključuje tri metafizične nivoje (materialne posamezne stvari; lastnosti in relacije teh stvari; lastnosti in relacije drugega reda - z notranjimi relacijami razmerja (proportion), ki so med lastnostmi in relacijami univerzalij). Ključne besede: filozofija, ontologija, strukturne univerzalije Objavljeno v DKUM: 08.08.2024; Ogledov: 47; Prenosov: 2 Povezava na celotno besedilo |
2. Genska ontologija za odkritje molekularno bioloških poti in procesov, povezanih s siringomielijo in chiari podobno malformacijo pri domačem psuTjaša Pečovnik, 2022, magistrsko delo Opis: Uvod: Siringomielija (SM) in Chiari podobna malformacija (CPM)sta dve pogosti
bolezni, ki se pojavljata pri domačem psu in najpogosteje prizadeneta pse pasme
Cavalier King Charles španjel (CKCS) in bruseljski grifon (BG). Bolezni predstavljata
problem čistokrvne reje miniaturnih pasem. CKCS je pasma, pogosto podvržena
boleznim mitralne zaklopke, več kot 50% psov pasme CKCS pa naj bi trpelo za SM
Metode: S pomočjo do sedaj opravljenih raziskav, genske ontologije in
bioinformacijskih pristopov smo odkrili molekularno biološke poti, ki bi lahko v
prihodnosti prispevale k oblikovanju novih smernic za raziskave CPM in SM.CPM kot SM
smo obravnavali kot ločeni bolezni in za vsako naredili ločeno analizo genske
ontologije. Podrobneje smo si pogledali termine GO z visoko stopnjo statistične
značilnosti.
Rezultati: S CPM smo povezali 3 gene, ki so bili omenjeni v literaturi (CDX1, FBNI,
CSKD1) in 3 gene za SM (ILR6, PCDH17, ZWINT). Za konec smo preverili ali si bolezni
delita skupne termine genske ontologije, pri čemer smo dobili 6 skupnih terminov, ki
niso dovolj izčrpni, da bi jih lahko uporabili v nadaljnjih analizah.
Sklep in razprava: Potrdili smo ujemanje genov z posameznima boleznima, kar lahko
služi kot smernica za nadaljnje analize. Laboratorijske raziskave, bi lahko bile naslednji
korak, ki bi podale globlje informacije izbrane kompleksne bolezni. Ključne besede: genska ontologija, siringomielija, Chiari podobna malformacija, domači pes.
genska ontologija, siringomielija, Chiari podobna malformacija, domači pes. Objavljeno v DKUM: 15.02.2022; Ogledov: 810; Prenosov: 83 Celotno besedilo (1,69 MB) |
3. Biološki procesi in napovedovanje neodzivnosti na zaviralce dejavnika tumorske nekroze pri Crohnovi bolezni z integracijo genomskih podatkovGregor Jezernik, 2020, doktorska disertacija Opis: Razvoj bioloških zdravil je pomembno prispeval k možnostim zdravljenja raka in imunsko pogojenih bolezni. Med najpogosteje uporabljenimi biološkimi zdravili so zaviralci dejavnika tumorske nekroze (TNF). Crohnova bolezen je pogosta imunsko pogojena bolezen prebavil, ki se zdravi z zaviralci TNF. Kljub tarčnemu delovanju zaviralcev TNF del bolnikov s Crohnovo boleznijo žal ne doseže dobrega odziva na zaviralce TNF že ob uvedbi terapije ali pa sprva dober odziv na zaviralce TNF s časom izzveni. Neodzivnost na zaviralce TNF predstavlja pomeni izgubo nadzora nad pogosto hudim bolezenskim stanjem bolnika s Crohnovo boleznijo, ki je po nepotrebnem izpostavljen potencialno hudim neželenim stranskim učinkom bioloških zdravil, in tudi precejšnje finančno breme za zdravstveno blagajno. Ti razlogi utemeljujejo potrebo po napovedovanju odziva na biološka zdravila, po možnosti še pred uvedbo zdravljenja.
V doktorski disertaciji smo celostno raziskali biološke označevalce odziva na zaviralce dejavnika tumorske nekroze na ravni DNA in RNA ter maščobnih kislin v vzorcih periferne venske krvi skupine slovenskih bolnikov s Crohnovo boleznijo, ki se je zdravila z adalimumabom. Rezultate teh analiz smo uporabili za oblikovanje novih napovednih modelov s pristopi strojnega učenja, t.i. metode podpornih vektorjev. Za namene iskanja vzročnih bioloških procesov, ki pogojujejo neodzivnost na zaviralce dejavnika tumorske nekroze, smo sistematsko preučili gensko ontologijo že objavljenih bioloških označevalcev odziva na zaviralce dejavnika tumorske nekroze v kronični vnetni črevesni bolezni. Za primerjalno analizo genske ontologije smo zbrali tudi biološke označevalce odziva v revmatoidnem artritisu. Ker je neodzivnost pogostejša med pediatričnimi bolniki, smo analizo genske ontologije razširili še na vzročne gene pediatričnih dednih oblik kronične vnetne črevesne bolezni in sindrome s klinično sliko, skladno s kronično vnetno črevesno boleznijo. Dodatno smo tudi poskusili ponoviti že objavljen napovedni model odziva na infliksimab, ki temelji na izražanju petih genov v črevesni sluznici.
Rezultati genske ontologije že objavljenih označevalcev kažejo na povezavo med krvnimi lipoproteini in odzivom na zaviralce dejavnika tumorske nekroze pri kronični vnetni črevesni bolezni, kot tudi pri revmatoidnem artritisu. Na osnovi rezultatov genske ontologije pediatričnih dednih oblik kronične vnetne črevesne bolezni lahko sklepamo, da so zelo zgodnje pediatrične oblike z nastopom bolezni pred šestim letom starosti ločena genetska entiteta in je neodzivnost pogojena z drugimi procesi, npr. s primarno imunsko pomanjkljivostjo.
Analiza bioloških podatkov na ravni DNA in RNA ter maščobnih kislin ni pokazala biološkega označevalca, ki bi dosegel statistično značilnost, kar odraža tudi analiza napovedne moči s pristopi strojnega učenja. Profili maščobnih kislin nimajo napovedne moči za določevanje odziva na zaviralce dejavnika tumorske nekroze, genomski in transkripromski podatki pa imajo le nizko napovedno moč. Napovedni model na osnovi že objavljenega modela izražanja genov v črevesni sluznici smo uspešno ponovili in prenesli na drugo učinkovino (adalimumab). Na osnovi izražanja štirih genov v vneti in nevneti črevesni sluznici je možno napovedati odziv na zaviralce dejavnika tumorske nekroze s natančnostjo do 100 %. Nato smo še analizirali diagnostično napovedno moč bioloških podatkov s vključitvijo bioloških podatkov zdravih prostovoljcev, ki so že bili na voljo. Napovedni model na osnovi dednega zapisa in profilov maščobnih kislin je z natančnostjo do 100 % ločil med zdravimi prostovoljci in bolniki s Crohnovo boleznijo. Ključne besede: Crohnova bolezen, genomika, transkriptomika, adalimumab, izid zdravljenja, genska ontologija Objavljeno v DKUM: 20.01.2021; Ogledov: 1462; Prenosov: 153 Celotno besedilo (3,69 MB) |
4. Analiza bioloških poti povezanih z odgovorom na biološko terapijo pri bolnikih z multiplo sklerozo z uporabo orodij genske ontologije : magistrsko deloSuzana Stokić, 2019, magistrsko delo Opis: Multipla skleroza (MS) je najbolj pogosta kronična avtoimuna bolezen centralnega živčnega sistema. Epidemiološki podatki kažejo, da tako genetski kot tudi okoljski dejavniki prispevajo k tveganju za razvoj MS. Zdravljenje se navadno začne z biološkimi zdravili interferoni beta (INF-beta) in glatiramer acetat (GA). Iz literature je razvidno, da 30-50 % bolnikov ne odgovarja na terapijo prvega reda, na kar vplivajo tudi razlike v genetski variabilnosti med posamezniki. Zato je zelo pomembno identificirati biooznačevalce, s katerimi bi lahko napovedali odziv na terapijo še pred zdravljenjem ter s tem zmanjšali stranske učinke in dosegli maksimalno učinkovitost in varnost v zgodnji fazi bolezni. V tem magistrskem delu smo želeli s pomočjo spletnih podatkovnih zbirk ter z ustreznimi bioinformatskimi orodji in orodji genske ontologije raziskati farmakogenomiko MS, na podlagi pridobljenih podatkov predpostaviti molekularno biološko pot odziva na farmakološko zdravljenje ter poiskati skupne biološke mehanizme, ki napovedujejo najboljši odziv na zdravljenje MS.
Pri zdravljenju z INF-beta so se pokazale kot pomembne biološke poti signalna pot interferona tipa 1, celični odgovor na interferon tipa 1 ter odgovor na interferon tipa 1, kar je smiselno glede na samo zdravilo, vendar smo opazili, da te poti vključujejo le malo genov, ki bi lahko sodelovali pri odzivu. Pri zdravljenju z GA pa so ključne biološke poti imunski odziv, proces imunskega sistema ter citokine signalne poti. Gene povezane z odzivom na zdravljenje smo povezali v mrežo, s katero smo dobili vpogled v proteinsko povezavo med posameznimi geni. Iz mrež je razvidno veliko več povezav kot smo pričakovali, kar pomeni, da imajo proteini več interakcij sami med seboj kot bi to pričakovali od naključnega seta. Poleg tega so geni, povezani z odzivom na zdravljene z določenim biološkim zdravilom, prav tako vključeni še v druge biološke poti povezane s sami imunskim sistemom in njegovo kompleksnostjo. Ključne besede: multipla skleroza, zdravljenje MS, biološka zdravila, INF-beta, GA, humana monoklona protitelesa, genska ontologija, GWA študije Objavljeno v DKUM: 04.09.2019; Ogledov: 1817; Prenosov: 123 Celotno besedilo (2,22 MB) |
5. Nekateri problemi socialne ontologijeTomaž Koltai, 2017, magistrsko delo Opis: Vsebina magistrskega dela opisuje osnovne principe socialne ontologije po teoriji Johna Searla. Ta teorija izhaja iz naturalizma in pojasnjuje socialne bitnosti, kot posledico naravnih procesov, ki so biološko in fizikalno razložljivi. Osnovni paradoks socialne ontologije je hkratni pojav ontološke subjektivnosti in epistemološke objektivnosti. Searle pojasnjuje, da je tak pojav možen in ne predstavlja paradoksa. Socialna ontologija je po Searlu rezultat jezika oz. govornih dejanj. Z reprezentiranjem socialnih bitnosti kot stvarnih, jih delamo obstoječe. Za nastanek socialnih bitnosti je potrebno pripisovanje statusnih funkcij objektom, ki teh funkcij nimajo. Poleg tega je potrebna kolektivna intencionalnost, ki je temelj družbene stvarnosti. Kolektivne intencionalnosti ni možno pojasnjevati kot seštevek individualnih intencionalnosti, kot menijo metodološki individualisti. Pripisi statusnih funkcij, ki imajo obliko konstitutivnih pravil, so institucionalna dejstva. Statusna funkcija, ki je pripisana objektu, osebi ali dejstvu, temu pripisuje deontične moči. Deontične moči pri članih skupnosti povzročajo razloge za dejanja, ki so neodvisni od subjektivnih nagnenj članov. Na ta način so socialne bitnosti objektivne. V delu so podane tudi kritike in problemi teorije socialne ontologije Johna Searla. Opisanih je pet primerov kritik in problemov: problem ''Ad Hoc'', problem ''prostostoječih Y terminov'', problem institucionalnih dejstev, ki ne potrebujejo kolektivne prepoznave, kritika o drugih vrstah socialnih institucij in kritika o estetskih vplivih v socialni ontologiji. Vsaka predstavljena kritika vsebuje tudi Searlov zagovor. Poleg kritik sta predstavljeni še dve drugi teoriji socialne ontologije. To sta metodološki/ontološki individualizem in teorija skupne zavezanosti. Teorija skupne zavezanosti se v določenih segmentih s Searlom strinja, teorija metodološkega in ontološkega individualizma pa predstavlja nasprotno pozicijo. Ključne besede: socialna ontologija, kolektivna intencionalnost, institucionalna dejstva, statusne funkcije, metodološki individualizem, ''prostostoječi'' Y termini Objavljeno v DKUM: 25.10.2017; Ogledov: 1212; Prenosov: 127 Celotno besedilo (586,14 KB) |
6. Hibridna metoda gradnje sistemov za upravljanje z znanjem s področja procesa varjenjaAmbrož Stropnik, 2017, doktorska disertacija Opis: Globalne spremembe na trgih in hiter tehnološki razvoj sta dva pomembna dejavnika, ki generalno vplivata na uspešnost podjetij. Uspešna podjetja so spoznala, da je za ustrezen odziv na spremembe trga ali tehnološki razvoj ključno znanje zaposlenih v podjetju in uvedba procesa upravljanja z znanjem v poslovne procese podjetja. Še več, najbolj uspešna in prilagodljiva podjetja gredo še korak dlje in se povezujejo z drugimi podjetji ter si med seboj izmenjujejo znanje in izkušnje. Ustrezna informacijska podpora in uporaba sistema za upravljanje z znanjem je v takšnih podjetjih ključnega pomena. Implementacija sistema za upravljanje z znanjem v podjetju je vse prej kot lahka naloga, saj se od takšnega sistema pričakuje ne le, da je sposoben podpreti osnovne procese upravljanja z znanjem, ampak tudi, da je sposoben povezovanja teoretičnega znanja s praktičnimi izkušnjami zaposlenih. Zapisano znanje pa je sposoben deliti s sistemi za upravljanje z znanjem z drugimi podjetji.
V disertaciji predstavljamo hibridni pristop gradnje sistema za upravljanje z znanjem iz področja varjenja. Področje varjenja predstavlja eno izmed področij, ki je s strani standardov zelo dobro pokrito in posledično primerno za ponazoritev uporabe takšnega sistema upravljanja z znanjem. Razvili smo sistem upravljanja z znanjem za področje varjenja, ki temelji na sodobnih IT tehnologijah za upravljanjem z znanjem – semantičnem spletu. Bistveni del razvitega sistema pa predstavlja način zajemanja znanja s pomočjo principa strojnega učenja, ki je sposoben povezovanja teoretičnega znanja s praktičnimi izkušnjami. V okviru disertacije skozi preizkuse pokažemo in potrdimo, da je za uspešnost sistema za upravljanje z znanjem ključnega pomena uporaba tehnologij semantičnega spleta, kar dodatno nadgradi uporaba pristopa strojnega učenja v segmentu iskanja novega znanja. Ključne besede: upravljanje z znanjem, spletna ontologija, varjenje, optimizacija varjenja Objavljeno v DKUM: 26.06.2017; Ogledov: 1705; Prenosov: 195 Celotno besedilo (4,24 MB) |
7. Vprašanje zveličanja in vloga ljubezni kot eksistencialne sile v vidnejših delih PerspektivDavorin Bole, 2016, diplomsko delo Opis: Pri našem raziskovanju smo bili osredotočeni na literarna dela, članke, eseje in feljtone Perspektiv, ki so ustrezali tematiki in metodologiji doživljanja ljubezni kot eksistencialne sile. Raziskovali smo neavtentičnost človeka v sodobnem svetu, Bloch-Michelovo vprašanje zveličanja, problem alienacije in Gorzejevega "veselega robota". V Božičevem romanu Izven smo se soočali z mejnimi situacijami človekove psihe in razkrinkali oklep, pod katerim se skriva posameznik v družbi. V esejih Bloch-Michela, Heideggerja, Lowenthala idr. smo iskali substitut za stanje po ukinitvi boga. Ogledali smo si fenomen smrti pri Božiču, Zajcu, Solerju, Drumond de Andreadeu in Frommu ter prepoznali ključ do vrat ljubezni pri Popovićevi poeziji. Wienersova poezija z vprašanjem dokončane črte in poezija Vegrijeve z vprašanjem pojoče ovratnice časa nas je preokupirala z raziskovanjem največjega strahu - minljivosti. V Makarovičevih esejih smo odkrili telepatijo umetnine. Posebej smo se posvetili beli simboliki Strniševega samoroga in okoliščinam, v katerih se pojavlja. Vrh našega raziskovanja je bila Šoljanova pesem Eksaltacija v pomladnem dežju, ki je s svojo brezčasnostjo in z elementom ljubezni nabito energijo osmislila naše raziskovanje. Šoljanovi eksaltaciji enakovredna utež je bila lirična proza Krambergerjevega Fanta skupaj s poezijo Iva, Gotovca, Eluarda, Kocbeka in Ferlinghettija. Prisluhnili smo afriški zavesti in liriki Mandessija, Diopa, Hughesa in Senghorja ter soglašali z afriško prizemljenostjo, udeleženostjo, sočutjem. Ob koncu smo silno voljo doživljanja odkrivali v zenu, katerega cilj je satori - stanje bliskovitega razsvetljenja. Poezija Jacka Kerouaca je bila pravo utelešenje prakticiranja zena, hkrati pa utelešenje naše metode raziskovanja - doživljanja ter naše tematike raziskovanja - zveličanja oz. ljubezni kot eksistencialne sile. Ključne besede: revija Perspektive, zveličanje, ljubezen, eksistencializem, zen, satori, razsvetljenje, ontologija. Objavljeno v DKUM: 28.07.2016; Ogledov: 1161; Prenosov: 103 Celotno besedilo (596,83 KB) |
8. Implementacija infrastrukture za podporo pomenskemu rudarjenju v poslovnih informacijskih sistemihLovro Repnik, 2016, magistrsko delo Opis: V preteklem desetletju so potekale intenzivne raziskave in razvoj na področju podatkovnega rudarjenja. Še posebej tehnologije pomenskega spleta so se izkazale kot zelo primerne za rudarjenje po velikih količinah pomensko bogatih in heterogenih podatkov. Vendar je večina podatkov poslovnih informacijskih sistemov shranjenih v relacijskih podatkovnih bazah. Za uspešno uporabo metod pomenskega spleta v informacijskih sistemih je tako nujno ta dva svetova povezati. V predloženem delu smo raziskali potrebne tehnike in orodja za vključitev funkcionalnosti pomenskega rudarjenja v ogrodje za izdelavo poslovne programske opreme. Na podlagi obstoječe podatkovne baze smo kreirali domensko specifično ontologijo, za katero smo definirali preslikave med njo in izvorno relacijsko podatkovno bazo. S prosto dostopnimi orodji in knjižnicami smo postavili okolje za sprotno izvajanje poizvedb SPARQL v relacijski podatkovni bazi informacijskega sistema. Ključne besede: podatkovno rudarjenje, pomenski splet, ontologija, RDB2RDF Objavljeno v DKUM: 07.07.2016; Ogledov: 1084; Prenosov: 132 Celotno besedilo (3,05 MB) |
9. MODEL IZVAJANJA PROCESA ZDRAVSTVENE NEGE S POMOČJO EKSPERTNEGA SISTEMAPeter Benedik, 2014, doktorska disertacija Opis: Dokumentacija procesov zdravstvene nege predstavlja glavni vir informacij za odločitve, katere zdravstveni tim sprejema v času zdravstvene oskrbe pacienta. Uporabnost dokumentacije zdravstvene nege je odvisna od strukture in predstavitve informacij zdravstvenemu timu. Prav tako, pa oblika strukture dokumentacije zdravstvene nege narekuje zmožnost uporabe ne zgolj za namene predstavitve, temveč tudi za avtomatizacijo (sistemi za pomoč pri odločanju), integracijo in ponovno uporabo podatkov zdravstvene nege med različnimi zdravstvenimi aplikacijami.
Dokumentiranje procesov zdravstvene nege predstavlja ključni problem zdravstvene nege, kot temeljne sestavine celovitega sistema zdravstvenega varstva. Predstavlja zelo pomemben dejavnik pri ustreznem obvladovanju velikega števila zahtevnih in vedno spreminjajočih informacij pri načrtovanju, izvajanju in vrednotenju zdravstvene nege. Uporaba sodobne informacijske tehnologije ponuja možnost zagotavljanja podpore ponovni uporabi znanja v procesu zdravstvene nege preko priporočilnega ekspertnega sistema ter prilagajanju strukture dokumentacije zdravstvene nege skladno z razvojem in novimi spoznanji.
Z uporabo sodobne informacijske tehnologije in pristopov, je potrebno omogočiti enostaven in uporabniku prijazen pristop k modeliranju dokumentacije zdravstvene nege ter nudenju podpore odločanja v vseh fazah izvajanja procesa zdravstvene nege. V okviru doktorske disertacije je bil glavni namen opredeliti inovativen model za razvoj zdravstvene dokumentacije ter zasnovo priporočilnega ekspertnega sistema zdravstvene nege.
Disertacija v uvodu predstavlja pregled ključnih raziskovalnih področji razvoja elektronskega zdravstvenega zapisa, zdravstvene nege in predstavitve znanja v informatiki. Predstavljamo aktualne aktivnosti v smeri standardiziranega elektronskega zdravstvenega zapisa, njegove elektronske izmenjave in načinov implementacije. Nadaljujemo z opredelitvijo zdravstvene nege, njenega procesa in dokumentiranja v okviru elektronskega zdravstvenega zapisa. Temu sledi pregled priporočilnih ekspertnih sistemov in načinov delovanja ter smiselnost uporabe le teh na zdravstvenem področju, točneje na področju zdravstvene nege. Sledi predlagani ontološki model zdravstvene nege, kjer najprej predstavimo osnovne elemente graditve ontologije v multi-relacijskem lastnostnem grafu, za tem pa predstavimo štiri-nivojski meta model. Na osnovi ontologije zdravstven nege predstavljamo priporočilni sistem, kot podporo pri reševanja problemov, ki nastopajo v posamezni fazi negovalnega procesa. Poseben poudarek dajemo procesnemu modelu izdelave ontologije in detajlnem prikazu ontološkega modela zdravstvene nege na praktičnem primeru. Disertacijo zaključujejo rezultati implementacije ontološkega modela zdravstvene nege v praksi in kritična analiza rezultatov.
Ključni prispevek disertacije predstavlja štiri nivojski meta model ontologije ZN, na osnovi katerega je moč preko predlaganega procesa razvoja ontologije, razviti model dokumentacije ZN brez poglobljenega tehničnega znanja in znanja načrtovanja ontologij. Na osnovi ontologije smo podali tudi model priporočilnega ekspertnega sistema, ki na podlagi egocentričnega pristopa sprehajanja skozi domenski graf, omogoča reševanje problemov (priporočilne točke) in podajanje želenih informacij znotraj posamezne faze procesa ZN ter je s tem v pomoč pri odločitvah, ki jih mora medicinska sestra sprejemati pri svojem delu, obenem pa zmanjšuje možnost napak. Ontološki model in priporočilni sistem ZN, sta bila prototipno implementirana, preizkušena v praksi in kritično ovrednotena.
Raziskovalno delo odpira priložnosti za nadaljnje raziskovanje predvsem v smeri podrobnejše določitve splošnega modela zdravstvene nege v širšem prostoru zdravstvenega varstva, razširitev algoritmov priporočanja in možnost predstavitve modela v drugih ontoloških jezikih OWL/RDF/RDFS ter zadostitev standardom interoperabilnosti openEHR in HL7. Ključne besede: organiziranje, zdravstvena nega, proces zdravstvene nege, ontologija, priporočilni ekspertni sistem, elektronski zdravstveni zapis, e-dokumentacija. Objavljeno v DKUM: 07.01.2015; Ogledov: 4110; Prenosov: 884 Celotno besedilo (9,97 MB) |
10. Disclosing new worlds : entrepreneurship, democraic action, and the cultivation of solidarityCharles Spinosa, Fernando Flores, Hubert L. Dreyfus, 1997, strokovno delo Ključne besede: družbeni razvoj, podjetništvo, sposobnosti, demokratičnost, solidarnost, družbene dejavnosti, razvoj, trajnostni razvoj, kolektivizem, družba, civilna družba, spremembe, prenova, odkritja, vedenje, ontologija Objavljeno v DKUM: 01.06.2012; Ogledov: 1695; Prenosov: 53 Povezava na celotno besedilo |